Potep po zahodni Sloveniji z žabo

[Lovro]

Ker je sonce že konkretno grelo, sem pred nadaljevanjem poti žabo premaknil v senco, da se je ohladila, se okrepčal s sendvičem in pijačo ter naredil eno fotko za v temo "Citroen in poletje", kjer sem jo tudi objavil.

Pri prvi vožnji se na Mostu ob Soči nisem ustavljal, pri drugi pa sem se spet, slikal pa nisem, saj je nekaj slik že v prejšnjih postih iz lanskega leta.

Seveda sem se moral obakrat spet ustaviti na obali Soče pri Kobaridu. V prvi rundi sem se zapeljal čez napoleonov most, parkiral in se odpravil čez kamp do obale, kjer sem spet kar precej časa užival v šumenju reke.

Oh Soča, Soča, ti mojega srca kraljica...

[Lovro]

V drugi rundi sem namesto čez napoleonov most, zapeljal naravnost proti kampu Lazar, se malo naprej od kampa spustil do reke, šel čez viseči most in zavil levo navzgor proti slapu Kozjak, vendar le za nekaj metrov, saj se s poti tam spet odcepi steza do obale Soče, da sem prišel skoraj točno na nasprotno stran brega, na katerem sem bil lani.

Èe se boste tu potepali, se vam vsekakor splača nadaljevati pot tudi do slapa Kozjak, ali pa se odpravite na ogled nekdanjih vojaških položajev iz soške fronte. Ti položaji so del zelo zanimive krožne spominske poti po položajih nekdanje soške fronte. Ta pot je speljana na tak način, da si jo lahko poljubno podaljšate ali skrajšate od malo daljšega sprehoda, do več-urne hoje. Prav tako je tam zraven napoleonova pot, katero sem opisal in poslikal lani.

Tu bi še enkrat rad poudaril, da se vam res splača iti v TIC (turistično informativni center) v centru Kobarida, kjer boste dobili brošuro z vsemi vrisanimi potmi in zanimivostmi.

Jaz sem zgoraj navedeno že videl, zato sem raje šel spet malo posedet ob reki. Na prvi sliki je Soča, slikana z visečega mostu. Na levem bregu, tam, kjer se reka izgubi v ovinku, sem se nahajal lansko leto. Letos sem bil na desnem bregu tam, kjer se začnejo tiste raztresene velike skale. Tam je tudi simpatičen pritok oz potok, ki se spusti dol od slapa Kozjak (srednja slika). V kampu lahko parkirajo le gostje, vendar je nekaj metrov prej parkirišče tudi za ostale, ki pa je na soncu, zato sem jaz raje parkiral v senčni kotiček ob cesti do kampa.

[Lovro]

No, da ne bom preveč mutil s tema dvema letošnjima vožnjama oz. kje sem bil kdaj, bom od sedaj naprej le še pisal, kje sem se še ustavil ob poti proti Vršiču.

Naslednja luštna postaja je slap Boka pri kraju Log Èezsoški, malo pred Bovcem. Pravzaprav sem se skoraj peljal mimo, ko sem na mostu čisto slučajno v daljavi zagledal ta slap. Èetudi ne boste šli do slapa, se ustavite pri mostu, saj je pogled na dobrih 100 metrov padajočega slapu tudi iz daljave še vedno zelo impozanten.

Seveda sem takoj obrnil in parkiral, ter se odpravil do slapu.
Slap se vidi tudi s parkirišča (prva slika), vendar ne tako dobro, kot z mostu. Na drugi sliki detajl žabe in v ozadju slap (ni ratalo najbolje). Slap se v obeh primerih nahaja v središču slik - žal slikano le z mobitelom, pa še svetloba je bila zaradi kisanja vremena bolj slaba.

[Lovro]

Do razgledne točke, od katere se vidi slap v celoti, boste potrebovali okoli 40 minut. Do tja se vije lepa stezica, sicer dokaj strma, vendar nič posebnega za človeka z vsaj povprečno kondicijo.

Da se priti tudi do vznožja slapu po strugi, vendar je baje pot zahtevna in ni primerna za vsakogar, poleg tega naj bi bil dostop odvisen tudi od vodostaja. Kako se pride do samega vrha slapu, pa žal ne vem.

Jaz sem se moral malo pod razgledno točko obrniti, ker je začelo rahlo deževati, pa nisem hotel tvegati, da me opere dež, ki so ga itak napovedovali za pozno popoldne na tistem koncu.
Kljub temu sem se povzpel dovolj visoko, da sem napravil lepe fotke in sicer na začetku poti, tik pod razgledno točko, ter razgled proti Bovcu.

[Lovro]

Od Loga Èezsoškega vas cesta kmalu pripelje do Bovca, kjer zagledate značilen in res lep pogled na Bovec z goro Svinjak v ozadju.

Tam sem se ustavil in naredil podobno fotografijo kot lani, vendar tokrat z mojo žabo. Zraven sem za primerjavo še enkrat dodal sliko, ki sem jo tu objavil lansko leto.

Med obema slikama je skoraj točno eno leto razlike. Lani sem slikal 23.6., letos pa 22.6. ob dokaj podobni uri.

[Lovro]

Ko sem se lani peljal po obvoznici mimo Bovca, me je začel matrati firbec, kam vodi cesta, ki se pri letališču odcepi od glavne ceste.

Letos sem se odločil, da to raziščem. Cesta se je kmalu razcepila in sicer na levo proti kampu Vodenca ter še naravnost nekam naprej. Najprej sem se zapeljal do Vodence, kjer je lep kamp. Tam sem obrnil, se vrnil na razcep ter raje nadaljeval pot naprej.
Po nekaj kilometrih prijetne vožnje sem pripeljal do Soče, zapeljal čez ozek jeklen most, kjer se nahaja kraj, katerega ime sem žal pozabil, sicer ga pa itak ne morete zgrešiti. Mogoče ve za ime Dvorjan, ki je iz tega konca.
Takoj desno za mostom sem parkiral. Tam je očitno tudi izhodišče za kajakaše in raftarje itd. ker je bilo parkirano cel kup vozil s prikolicami za plovila.
Od tam se lahko odpravite na prijetno turico, dolgo dobro uro hoda v eno smer in sicer preko vasi Jablenca do Vodence. Èe imate gorsko kolo, lahko naredite tudi krožno turo Bovec - Jablenca - Vodenca - Bovec, boste pa morali nekajkrat za nekaj metrov nesti kolo na ramah, odvisno, kako vešči ste kolesarjenja.

[Lovro]

Se nadaljuje...

[dvorjan]

Bil si v Èezsoči. Ta vas je posebna po svoji nizki legi, saj ji hribi nudijo toliko sence, da v zimskem času vanjo ne posije sonce več mesecev. V starih časih so se prebivalci šalili, da bi morali na Rombonu postaviti veliko ogledalo, ki bi odbijalo sončne žarke v Èezsočo ...

[cikocx]

Se nadaljuje...

Lepo si to opisal in poslikal, vsa čast, kar tako naprej.

[Lovro]

Dvorjan - hvala za podatek, Ciko - hvala za vzpodbudo.

Tole s Èezsočo je pa res zanimiv podatek. Brrr, celo zimo brez sonca. Drugače pa je prav prijeten kraj, sem se malo vozil po njem sem ter tja. Luštno.

Do Jablence se odpravimo po makadamski poti, ki zavije takoj levo za mostom. Pot je prav luštna in tudi v velikem delu senčna. Pot vodi ob Soči, na nasprotnem bregu je hribček z zanimivo zloženimi skalnimi plastmi.

[Lovro]

Po nekaj minutah hoje boste prišli na ožjo asfaltno cesto, po kateri nadaljujete pohod. Èeprav je cesta asfaltna, je prijetna za sprehod in tudi ponekod razgledna na Sočo in proti Kaninskem gorovju ter prav tako dokaj senčna. Žal so se ravno v času mojega pohoda okoli hribov ovijali oblaki, ob jasnem vremenu pa mora biti pogled na hribe res lep.

Pot se tudi zmerno vzpenja, kmalu boste naleteli na prve hiše, vendar kar pogumno nadaljujte s pohodom. Cesta se še naprej vije v hrib in čez nekaj časa boste prišli do nove skupine hiš - vasi Jablenca (čeprav na hišnih številkah piše Èezsoča).

[Lovro]

Na koncu vasi boste zagledali tudi znak za stezo, ki se odcepi od ceste in se spusti nazaj proti Soči.
Èe se vam ne da hoditi in bi radi prišparali cca. 40 minut hoje, se lahko do sem pripeljete tudi z avtom, le v Èeszoči morate poiskati pravi odcep.

Po omenjeni stezi se nato hitro spustite do visečega mostu nad Sočo. Pot je spet prav lepo senčna. Takoj, ko pridete čez most, boste zagledali klopco, ki je idealna da malo posedite in uživate v naravi.

Zraven je tudi leseni stebrič, ki vas usmerja proti Vodenci, Koritnici ali Kalu. Proti Vodenci zavijete levo nazaj ob reki, če vas zanima pohod proti dolini Koritnica, se vzpnete po levi stezi, proti Kalu pa na desno.

[Lovro]

Sam sem imel namen iti proti Vodenci, zato sem ostala odcepa prehodil le v dolžini kakih 5 minut hoje, bolj iz firbca.

Proti Koritnici se boste vzpeli nazaj na travnike za Bovcem, kjer lahko spet za hip postojite in uživate v idilični pokrajini (prvi dve sliki). Èe zavijete proti Kalu, boste spet naleteli na nov razcep proti Kalu ali Brjeki (tretja slika). Steza proti Brjeki se vije naprej navzgor ob Soči. Za omenjene tri destinacije žal ne vem, koliko časa vam vzamejo za pohod, saj sem se vrnil nazaj do razcepa pri mostu in nadaljeval pot proti Vodenci.

[Lovro]

Prijetna senčna pot od razcepa pri mostu do Vodence traja še kakih 10 minut. Tik pred kampov Vodenca je še en viseči most čez enega izmed pritokov Soče, ki prav tako nudi lepe poglede na reko.

[Lovro]

V nadaljevanju poti od Bovca naprej sem se dvakrat na hitro ustavil tudi ob zgornjem toku Soče, saj je zanimivo videti, kako se iz dokaj široke reke v Tolminskem delu ter iz divje reke, polne brzic v Kobariškem in Bovškem delu vse bolj oža in počasi spreminja v malo večji potok.

Slike so bile posnete takoj po nalivu, katerega sem na srečo zamudil. Èeprav so slike slabe, se zlasti na prvi sliki še vedno vidi, kako se zaradi soparnega vremena dviguje soparica nad reko. Res lep pogled.