Zakon o varnosti cestnega prometa in prometna varn

[hadei]

Kdaj se pripeti najve? dogodkov "?rne kronike"

[hadei]

Nekaj bo dražje, nekaj pa ceneje...

[hadei]

Nekaj mnenj glede drasti?nega dviga kazni za prekrške. Sicer je podanih nekaj dobrih teoretičnih rešitev, ki pa so v praksi neizvedljive. Edina rešitev, ki pa je seveda tudi neizvedljiva je ležeči policaji na vsakih 100 metrov. Potem mislim, da bi se vsak oz. vsaj večina bala za avte in ne bi brezglavo dirkali, ker pa? ne bi mogli. Ostalo pa so iluzija.

[izi]

Problem pri nas je vzgoja voznikov . Voznike je treba za?et vzgajat ?e v šoli in potem naprej do avto ?ol.Sigurno smo pa star?i prvi ,ki z svojim zgledom vzgajamo bodoče voznike - to so Naši otroci.
Nobena kazen ni tako u?inkovita kot prava vzgoja.

[hadei]

vprašanje ogor?enega voznika glede dejanja nekeka brezvestnega voznika. Omenjeni dogodki so vsakodnevni.
Ve? o tem pa....

[hadei]

Neu?inkovite akcije

[aygo]

Stalna praksa,voziš po omejitvah pa si prepočasen.

[alto]

No pa bom sam pridal par besed:

- vzgoja za nadaljno udeležbo v prometu bi se defenitivno marala začeti že v  osnovni šoli če ne prej

- morali bi včasih pogledati kako vozijo naši vrli šoferji tovornih vozil (cca 30 40 ton vsega skupaj z tovorom)

- pa vožnja nekaterih po avtocesti

No da ne dolgovezim vsekakor dvigovanje kazni in represija policije ne bosta sami prinesli rezultaov. Verjamite ker se namreč dnevno, ko sem v službi ukvarjam z temi zadevami.

[hadei]

Se strinjam, vendar kljub temu privo?čim tak?nemu "divjaku" debelo kazen.

[hadei]

Vozila z spremstvom in prednostjo

Zaradi predsedovanja EU bo verjetno takšnih spremstev v tem času ve?. Seveda bo ve? ali manj to na območju LJ in KR. Kako ravnati ob srečanju s tak?no skupino vozil pa ve? v članku....

[hadei]

Vzroki prometnih nesre?

[hadei]

Evropski akcijski Našrt varnosti na cestah do leta 2010
Vir: AMZS
Nekaj podatkov o "stroških" zaradi posledic prometnih nesre?v EU, prioritetne naloge in Našrt zmanjšanja ?tevila mrtvih itd.......
Pretresljiv podatek iz članka je, da šelijo prepolovit število mrtvih, da bi se ta naj zmanjžal na nivo Novega mesta po število prebivalstev.

[deyo]

Varnost v cestnem prometu

Prometnih nesre?, katerih posledice so ?love?ke tragedije, ne bo mogoče nikoli popolnoma odpraviti. Lahko pa bistveno vplivamo na raven prometne varnosti udeležencev v prometu.
Varnost v cestnem prometu je odvisna od niza dejavnikov, zato jo lahko opišemo tudi kot interdisciplinarno zadevo. Kot so usodne posledice nizke ravni varnosti v cestnem prometu, tako usodno se med seboj prepletajo vsi dejavniki. Redko pa te dejavnike Našteje in enakovredno obravnava kateri izmed prometnih strokovnjakov, ki jih pri nas sicer ne manjka.

Varnost v cestnem prometu kot celota in kot projekt, torej. Osnovne stvari, ki jih je treba obravnavati v celoti, so zakonodaja in izvajanje zakonov, izobračevanje voznikov, vedenjske zNašilnosti udeležencev v prometu, cestna infrastruktura in vozni park. Tisti, ki bo zašel re?evati Naš gordijski vozel kot kompleksni problem, bo najbrž zašel (vsaj) s temi re?mi. In podatkov ne bo najbolj vesel.

Vozni park v Sloveniji danes zNaša nekaj manj kot milijon osebnih avtomobilov, medtem ko je bilo leta 1993 približno 650 tiso? enot. Takrat smo imeli približno tri tiso? medkrajevnih avtobusov, danes pa jih imamo pol manj. število potnikov v javnem cestnem prometu je precej upadlo. Avtomobili so se v tem obdobju spremenili predvsem po moči motorjev, varnosti in ekolo?kih normah.

Kandidat za delovno mesto bi lahko prebral nekaj raziskav o u?inkih naprave ESP (Rim, pogovori med izdelovalci vozil in komisijo EU, dne 8. 5. 2007) in naredil vse, da bi jo spravil v vse nove avtomobile. Zmanjšanje posledic cestnih tragedij zaradi uporabe ESP je vredno upoštevanja; po uvedbi varnostnih pasov je ta naprava druga največja pridobitev varnosti v osebnih avtomobilih (podobnega mnenja je tudi AMZS).

Ob povpre?ni starosti slovenskega avtomobila približno sedem let bi bil u?inek ESP v voznem parku nekoliko kasnej?i, vendar zagotovljen! Predvsem naj gospodje, preden govorijo o onesNaševanju okolja osebnih vozil, upoštevajo povprečno starost osebnih vozil (na pragu norme EU5 so tako Naše emisije ?kodljivih snovi pravzaprav na ravni norme EU3) in se tudi na osnovi teh ocen odlo?ajo o omejitvah osebnega prometa.

Sodobna vozila in primerna, var?na vožnja so najcenej?a rešitev, ne pa omejitev. Tu je neposredni stik med prometno varnost*jo in ekologijo. Vozni park v Sloveniji je drugačen tudi zaradi večjega ?tevila motornih koles, ki so zaradi boljšega narodnega zaslučka dostopnej?a. V obdobju tranzicije se je vozni park spremenil po strukturi in rabi vozil ter se v povpre?ju povežal za polovico v vseh ?tranzicijskih? evropskih dr?avah.

Prav zato je danes dočivljanje jutranjih prometnih konic v prestolnicah teh dr?av tudi sila dolgočasno ? večinoma stoji v kolonah. In smo ?e pri cestah. Kaj smo storili s cestami Slovenci? V celotnem tranzicijskem obdobju smo davkoplačevalci plačali milijarde evrov za ?e nedograjenih okoli 600 kilometrov sodobnih avtocest. Sodobna avtocesta nedvomno pripomore k varnosti v cestnem prometu in prav avtoceste so v zadnjih 15 letih največja pridobitev.

V Sloveniji je bilo pred letom dni 579 kilometrov avtocest in hitrih cest, 5.846 kilometrov glavnih in regionalnih cest ter 32.137 kilometrov ničjekategoriziranih ob?inskih cest. Torej skupno 38.562 kilometrov javnih cest. Koliko smo obnavljali ceste zunaj avtocestnega programa, pa je znano. Minimalno in sramotno. Koliko novih cest smo naredili, je tudi znano. Pravzaprav nič. Ceste so marsikje izrabljene in celo dotrajane, na njih pa vozi znatno ve? osebnih avtomobilov. Da o izgradnji plo?nikov v naseljih brez uli?nega sistema ter izgradnji naprav za umirjanje prometa, ki so bila ?e leta po uzakonjenju v precej?njem odstotku nepravilno in nestrokovno grajene, večinoma pa jih sploh ni, raje sploh ne govorimo.

U?inek naprave ESP bi bil zaradi stanja Naših cest ničjih kategorij (hrapavost) zato ?e bolj zašelen. Izjemno visoka pla?ila za uporabo avtocest v Sloveniji pa ?e dodatno preusmerjajo prometne tokove na nevarnej?e slab?e ceste (dvosmerni promet). Denar je tukaj precej pomembnej?i od prometne varnosti, čeprav nekateri trdijo drugače.

Našin ?ivljenja danes je drugačen, kot je bil recimo leta 1990. Hitreje in drugače živimo, ve? delamo, na delovnih mestih so zahteve znatno večje ? In vse to se prenaša (tudi) na cestni promet. nekoč ni bilo obi?ajno, da pe?ec pred prehodom dolge minute zaman čaka, da mu kdo ustavi, danes pa se to pogosto dogaja. To seveda ni posledica agresivnega in slabega obNašanja voznika, ampak njegovega mišljenja, da je taka vožnja pravilna.

Eti?ne vrednote so se spremenile! Na račun varnosti v cestnem prometu, kot to doživljamo starejši vozniki. Včasih se starejšim voznikom (pravilno) dozdeva, da cestni bonton ne obstaja ve?. Tukaj bodo morali svoje dodati psihologi, ki bodo morali strokovno definirati spremembe medsebojnih odnosov voznikov različnih in enakih vozil, odnos do javnega prometa ? Bilo bi zelo dobrodo?lo, ?e bi ponovno pripravili priporočila ali navodila vsem, ki sodelujejo pri najpomembnej?em delu mozaika varnosti v cestnem prometu. In to je izobračevanje voznikov vseh kategorij in vseh starosti.

?e pomnimo, kako je nekdanji zakon o varnosti cestnega prometa iz leta 1998 doložal poligone za avtošole − najprej je bilo prehodno obdobje, potem so lahko za poligon razglasili kar njivo, nato je ponovno sledilo prehodno obdobje ... Nikakor pa ne smemo ozNašiti avto?ol (in ?ol varne vožnje) za grešnega kozla. V njih je veliko vrhunskih u?iteljev z veliko znanja, vendar pa Našin dela teh podjetij dolo?a dr?ava oziroma pristojno ministrstvo.

Tam so odgovorni za sistem izobračevanj in preverjanje u?inkovitosti izobračevanj. Dol?ni so vplivati na zavest zelo mladih ljudi o strahotnih pasteh cestnih tragedij, od katerih so med vožnjo pogosto oddaljeni samo sekundo, a tega sploh ne vedo, saj se ne zavedajo, kaj delajo! Tam lahko iščemo celo odgovornost, zakaj se nekateri strači pred lastnimi otroci v prometu obNašajo izjemno neustrezno (kar ima strahotne posledice).

Poleg zanemarjanja dela z mladimi, omejeno sposobnimi in poklicnimi vozniki je obdobje zakonov o varnosti v cestnem prometu zaznamovala tudi izjemno slaba koordinacija dela med razli?nimi ministrstvi, čeprav se je veliko posameznikov znotraj posami?nih skupin na ministrstvih trudilo za dosego boljše varnosti udeležencev cestnega prometa. Vendar pa je z leti vse izgubljalo poslanstvo; zaradi slabe ali neustrezne strategije veliko ciljev tako ni bilo doseženih. Tudi ob sprejemanjih Nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu so bile pogosto izgovorjene le ?velike? besede.

Prelomni Zakon o varnosti v cestnem prometu je zašel veljati maja 1998, a je kljub ?trudu? policije do jeseni istega leta njegov u?inek izpuhtel. starejši vozniki se namreč dobro spomnimo prvega tedna uvedbe tega zakona. Izjemen dvig kazni in uvedba točkovnega sistema sta stračila voznike. Ves teden.

Najprej je število ?rtev cestnega prometa usahnilo za 13 odstotkov, naslednje leto je bilo v tragedijah za 7,7 odstotka ve? ?rtev, leta 2000 ?e za odstotek ve? in potem leta 2001 za deset odstotkov manj.

čeprav v pravni državi laiki ne sodimo o sodstvu, lahko izrazimo mnenje. In to je, da v primeru cestne varnosti sodstvo ni odigralo svoje vloge. Nekaznovani morilci s cest, le sla*ba polovica izterjanih kazni, policist vam je dal 50 odstotkov ?popusta? ob prekr?ku (?e ste se morda odločili plačati v osmih dneh) ? žalostna podoba pravne dr?ave.

Tudi višina odmerjenih kazni za cestno prometne prekrške ?e danes ni sorazmerna dohodku in premočenju posameznika. Znano je, da dvig denarnih kazni za prometne prekrške ne re?i skoraj ničesar, sploh ?e je višina kazni enaka za vse. čeprav varnost udeležencev cestnega prometa nikakor ni odvisna samo od zakonov in izvajalcev teh zakonov, nekateri to tako prikazujejo in (pre)pogosto raven prometne varnosti preveč izeNašujejo samo z zakoni in u?inki prometne policije.

Delo prometne policije je strokovno, in to delo Naša policija opravlja na ravni EU. Analize prometnih nesre? so poglavje zase, vendar tudi na tem področju premoremo izjemne strokovnjake (le da jih nekateri ne poslušajo ali pa sploh ne slišijo). A ker so policisti sami poskrbeli za to, da jim lahko vsak dr?avljan soli pamet, pa? je, kot je. Vsi predstavniki izvr?ilne oblasti pa povedo, da je kazen u?inkovita le, ?e je hitra in pravilno odmerjena. Za vse.

šele ko se bo v Naši državi kon?no našel mened?er, ki bo pritisnil na prave tipke pri re?evanju prometne varnosti, ki bo to problematiko re?eval v celoti in bo sposoben ustrezno ukrepati, lahko pričakujemo rezultate. In to moramo vozniki vseh kategorij in lastniki vozil kot izjemno dobri davkoplačevalci zahtevati od dr?ave. Pri vsem denarju, ki ga pobere z davki, mora dr?ava ustrezno za??ititi svoje prebivalce! Ne pa, da se bojimo za ?ivljenje lastnih otrok, ki jih udele?enci v slovenskem prometu vse manj upoštevajo.

Upamo, da si pri ukrepanju dr?ava ne bo pomagala z nevladnimi organizacijami (te bolj jemljejo denar, kot ga dajejo, kajne?). Finan?na sredstva od davkov ob nakupu vozil, goriva, zavarovanj, cestnin ob letni registraciji ter nadomestil za uporabo (dr?avnih) avtocest se namreč stekajo v eno samo malho. In ve se, v katero.

[NaceM]

No včeraj sem imel eno posebno prigodo ... sem se peljal s skuterjem proti domu. Tik pred koncem naselja sem vozil cca 45km/h. (mogoče kakih 30cm od desnega roba) Za menoj pa se je peljal mlad fant v Renault 5. Nasproti sta pripeljala dva avtomobila, ta s 5-ko pa je očitno po vsej sili me hotel prehiteti. Tako vozimo, zaslišim da je voznik petke dal gasa .... ?e se mi je prikazal blatnik petke v vidnem polju (v glavi sem ?e zašel preklinjat vse take voznike ki ne morejo malo počakati da te prehitijo na varnem), ko vidim da voznik petke naglo zabremza in se postavi nazaj za menoj ...

Gledam v ogledalo, ko vidim razlog zakaj to zaviranje ... Za 5-ko je pripeljal policist na motorju, vklopil vse lučke, pa mu z roko mahal da zavijeta desno na parking ... (pa sta se potem oba ustavila)

Sicer ne vem kaj sta potem re?ila ... mogoče pa je dobil kakšno kazen za nepravilno prehitevanje...

LP

No, meni se je nekaj podobnega zgodilo s skuterjem. In sicer peljem čez naselje, pa za mano en za?ne trobit z alfo in mi blendat.. Jaz pa dalje, kot je, ker je cesta dokaj razrita, sem se bolj po sredini vozil. Omejitev tam je tako ali tako 50. No pa me tip prehiti in hoče zrinit (mene na skuterju) s ceste...
Sem se ustavil, se ustavi on in pride z nekim hamrom nad mene in kri?i, da je omejitev 70 (WTF) in zakaj se ne umaknem... Sem hotel ?e poklicat policijo, pa se prikaže z dvori??a en človek (po videzu sodež je bil ravno kmet s ?tale) z vilami in je tipu rekel, da ga bo napišil z vilami, ?e se ne pobere izpred njegove hiše.
Pol sem se s tem človekom pogovarjal, pa je rekel, da se to redno dogaja, da pizdijo na kolesarje in motor?ke, ker ga radi čez vas naturavajo do maximuma. In da ima tega dirkanja poln kufer, pa da mu je vnukinjo povozilo pred 1 letom.

[hadei]

Nekaj dobrih primerov, kako hitro lahko pride do prometne nesreče....