Vse o gumah - pneumatikah

Začel/a michoBX, April 24, 2007, 11:10:42 POPOLDNE

Prejšnja tema - Naslednja tema

hadei

Garancijski                             pogoji za pnevmatike

Proizvajalec jam?i za kakovost oziroma brezhibno delovanje pnevmatik v garancijskem roku, ?e se bo uporabnik ravnal po Tehničnih navodilih. ?e ni drugače določeno, velja garancija za pla??e vseh blagovnih znamk garancija na izdelavo in material oz. zasnovo za prvo ?ivljenjsko dobo (do zakonsko določene minimalne globine profila) za naslednja obdobja:

Potnički, poltovorni in tovorni pla??i:
    3 leta od datuma prodaje (ob predločitvi dokazila o nakupu); do najve? 6 let od datuma izdelave oziroma 3 leta od datuma izdelave (brez dokazila o nakupu).
Pla??i za kmetijske in delovne stroje:
    5 let od datuma prodaje (ob predločitvi dokazila o nakupu). oziroma 5 let od datuma izdelave (brez dokazila o nakupu).
Garancija ne velja za:
    Izdelke, poškodovane zaradi nepravilnega skladiščenja izven tovarničkega skladi??a.
   
    Kakorkoli naknadno, izven tovame, obdelane izdelke (obarvan bok, svetla bošnica, balansiranje s peskom itd ...).
   
    Lastnosti pla??a, ki so neposredna posledica struktumih sprememb, kot na primer popravilo s strani tretje osebe ali uporabe defektnih komponent, kot npr. zračnic, ??itnikov, ventilov ali plati??.
   
    Potničke Tubeless pla??e, ?e so vgrajeni z zračnicami
   
    Potničke, poltovome in tovome pla??e brez ECE oznak o homologaciji.
   
    Pla??e brez identifikacijskih oznak (serijska ?t., DOT oznaka ...), razen ?e ni drugače določeno.
   
    Pla??e, ki se ne uporabljajo v skladu z deklariranimi lastnostmi (indeks nosilnosti, indeks hitrosti, tlak, namembnost ...) in pogoji uporabe.
   
    Pla??e, poškodovane zaradi zunanjih vplivov (de-montaža, mehansko stanje vozila, ovire in predmeti na cesti, verige za sneg itd ...).
   
    Motnje v zvezi z obrabo (hitra, enostranska, stopničasta, ?agasta, ?um itd ...).
   
    Motnje v vožnji, ko je tekalna plast obrabljena ?e ve? kot 20% (pri kmetijskih pla??ih 10%), ali ?e so motnje v vožnji posledica poškodovanih kolesnih obročev ali stanja vozila.
   
    Neravnosti na boku (vbokline, izbokline, valovitost), ko je tekalna plast obrabljena ?e ve? kot 10%, ?e je od dneva nakupa preteklo ve? kot eno leto.
   
    Izdelke, ki so bili vgrajeni in uporabljeni v nasprotju s Tehničnim navodilom za uporabo.
   
    Izgubo časa, neprijetnosti in škodo, ki jo je kupec utrpel, ker izdelka ni mogel uporabljati.

Vse garancijske zahtevke je potrebno vločiti na reklamacijskem obrazcu, ki ga podpiše lastnik (uporabnik) izdelka ali njegov poobla?ženi zastopnik. Vse zahtevke mora preu?iti poobla?ženo osebje oziroma od njega poobla?ženih prodajalcev (poobla?ženih servisov). Izdelki, zamenjani z novimi v okviru garancije, postanejo last distributerja. Izdelki, ki zaradi zavrnjenega garancijskega zahtevka, niso zamenjani z novimi, se vmejo lastniku na njegove stro?ke.

?e ni drugače določeno (kmetijski pla??i), se višina nadomestila ugotavlja na podlagi preostale globine tekalne plasti (v odstotkih) vtrenutku prito?be. Pla??i, katerih obraba tekalne plastije manjša kot 5%, se obravnavajo kot novi.
[SIGPIC][/SIGPIC]

hadei

Tlak                                in preverjanje stanja

   
Pri nakupu samo dveh pnevmatik namestite manj obrabljene pnevmatike na zadnjo os, ne glede na vrsto pogona.
   
    ?e je tlak za 20% manjši od predpisanega (ali približno 0,5 bara), se zmanjša število prevoženih kilometrov za približno 25 - 30%, hkrati se pove?a tudi poraba goriva zaradi večjega kotalnega upora, poslab?a pa se tudi lega ter stabilnost v zavojih. Obraba pnevmatike pri hitrosti 120 km/h je dvakrat večja kot pri 70 km/h. Pnevmatike z previsokim tlakom (nad 0,5 bara) so bolj izpostavljene po?kodbam, vendar so do neke malenkostno odzivnej?e ter se obnesejo bolje pri hitro vočenih ovinkih.
   
    Ve?krat preglejte, ?e pla??i nimajo izboklin ali zarez, ?e posebej takrat, ko ste zapeljali preko ostrih robov (luknja, kamen, plo?nik, robnik, bankina, udarna jama, hitrostna ovira ...).
Po?kodbe namreč lahko postanejo vidne tudi po večjem ?tevilu kilometrov.

     Pla??e polnite do tlaka, ki ga je predpisal proizvajalec vozila. ?e teh podatkov ni, upoštevajte polnilne tlake proizvajalca pnevmatike. Tlak kontrolirajte v pla??ih vsakih 14 dni oz. po potrebi. Posebej opozarjamo na kontrolo tlaka na notranjih pozicijah dvojnih koles.
Zlasti prenizek tlak v pla??u povzro?a trajne in predvsem notranje po?kodbe pla??a. Z zelo zmanjšanim tlakom ali celo brez tlaka v pla??ih tudi v primeru defekta ne smete voziti, niti na krajših razdaljah.

     
Podatki za polnilni tlak veljajo za kontrolo hladnih pla??ev. Za pnevmatiko za osebna vozila so potrebni naslednji popravki:
-     ?e je v nujnih primerih treba kontrolirati segrete pla??e, ne izpuščajte zraka, polnilni tlak mora biti za 0,2 do 0,3 bara višji od predpisanega, (ki velja za hladne pla??e).Ob prvi priložnosti, ko so pla??i hladni, uravnajte tlak;
-     za vožnje na avtocesti zvi?ajte tlak v pla??ih za 0,2 bara nad predpisanim;
-     pri vleki počitničke hišice (karavan) pove?ajte tlak v pla??ih na zadnji osi za 0,5 bara.
   
   

Vsa vozila, izdelana po letu 1968 imajo zapisane tovarničle dimenzije z ustreznimi podatki za polnjenje. Navadno gre za nalepko, ki se nahaja na B-stebri?ku na voznikovi strani, pri nekaterih vozilih tudi pri desnih sovoznikovih vratih, v predalu pred sopoznikom, na vratcih bencinskega rezervoarja ali v motornem prostoru.
   
    V kolikor proizvajalec vozila ne daje navodil o menjavi koles zaradi enakomeme obrabe, Priporočamo vsakih 5.000 - 7.000 km zamenjavo pnevmatik naprej nazaj, tako, da ostanejo na isti strani oz. ohranijo isto smer vrtenja.
[SIGPIC][/SIGPIC]

hadei

Staranje                                 pnevmatik in razpoke

Pnevmatike                                       so nenehno v stiku s podlago ter se zaradi                                       nenehnega vrtenja ogromnokrat raztegujejo,                                       pri tem pa so izpostavljene precej dejavnikom:                                       vlaga, zavorni prah, razne kisline in kemikalije,                                       sončnim žarkom ter seveda spreminjajoči                                       se temperaturi skozi letne čase. Glede                                       na to, da vsaka pnevmatike vsebuje dodatke                                       proti staranju, zaradi izpostavljenosti                                       omenjenim dejavnikom prej ali slej postane                                       manj pročna in tako bolj dovzetna za razpoke,                                       predvsem proti koncu svoje ?ivljenjske                                       dobe. Toplota, izpu?ni plini, direkten                                       stik s soncem ?e posebej pospešujejo nastanek                                       razpok, zato so pnevmatike na vozilih,                                       parkiranih zunaj ?e toliko bolj izpostavljene.                                       Stranske razpoke lahko povzroči tudi nepazljiva                                       vožnja (parkiranje na robnik) in nepravilno                                       čiščenje pnevmatik, saj s tem pripomoremo                                       k odstranjevanju antioksidantske zaščite.                                       Razpoke, katere so posledica izpostavljenosti                                       soncu ali večkratni rabi kemi?nih sredstev,                                       nastanejo večinoma za zunanji strani pnevmatike,                                       medtem ko je notranja stran bistveno manj                                       dovzetna za tovrstne po?kodbe.
                                     
                                      Kemi?ni                                       dodatki, ki se nahajajo v sestavi pnevmatike                                       pridejo najbolj do izraza pri                                       pnevmatikah, ki so pogosto v uporabi, saj                                       nenehno raztegovanje prepre?uje nastanek                                       razpok, zato so le-te pogosteje prisotne                                       na pnevmatikah vozil, ki so redkeje v uporabi.                                       S posebnimi prevlekami lahko za??itimo                                       pnevmatike, kadar so dlje časa izpostavljene                                       direktni sončni svetlobi (denimo na počitnikovanju                                       ...)
                                     
                                      Do po?kodb lahko pride tudi ob                                       nepravilnem rokovanju s pnevmatikami. vožnja                                       z neprimernim                                       tlakom ali prekomerna obremenjenost lahko                                       povzročita podobne razpoke, kot je opisano                                       zgoraj. V takšnih primerih je neveljavna                                       tudi garancija, saj ne zajema po?kodb,                                       nastalih zaradi neprimerne uporabe.
                                     
                                      Na tekalni                                       površini, predvsem ob vznožjih profiliranega                                       utora, se prav tako pojavljajo                                       razpoke, ki so večinoma lepotne napake,                                       v kolikor seveda ne prodrejo globlje in                                       po?kodujejo zgradbe pla??a.
[SIGPIC][/SIGPIC]

hadei

Pnevmatike                                - gradnja

Zahteve
    -prenašanje te?e vozila
    -bla?enje manjših udarcev s cesti??a,
    -majhna kotalna upornost (majhno trenje in ogrevanje)
    -dovolj dolga ?ivljenjska doba
    -kotaljenje brez ropota in tresljajev
    -prenašanje pogonskih, zavornih in stranskih vodilnih sil

Gradnja pnevmatike
K pnevmatiki sodijo zračnica z ventilom, pla?? in ??itnik. Pri poglobljenih plati??ih uporabljamo ??itnik, ki je gu-mijast obroč, le ?e pri mopedih in motorjih, kjer pa moramo zračnico za??ititi proti kovi?nim glavicam jeklenih ?ic. Pri plitvih plati??ih ima pnevmatika pas za pla??ne noge. Gumijasta zračnica mora ustrezati velikosti pla??a. Polnjenje zračnice s stisnjenim zrakom poteka prek ravnega ali kotnega ventila. Pla?? ima podlogo iz tkani-ne, ki jo imenujemo tudi karkasa, pri radialnih gumah tudi pas, vmesne plasti gume in tekalno ploskev (protek-tor) ter noge pla??a z vločenim jeklenim jedrom.

Karkaso sestavljajo plasti gumirane kordne tkanine z viskoznimi, poliamidnimi (najlon), jeklenimi ali poliestr-nimi vlakni. Plasti so poločene druga na drugo, tako da vlakna potekajo diagonalno ali v ostrem kotu glede na smer vožnje, ali pa radialno, to je v pravem kotu na smer vožnje.

Pas sestavlja ve? v gumo vločenih plasti iz jeklene ?i-ce, tekstilnih ali steklenih vlaken. ?ice posameznih plasti se med seboj križajo. Pas je nad karkaso, vlakna v plasteh se med seboj križajo. Pla??i za zelo visoke hitrosti imajo lahko tudi zapognjene pasove (slika 2), ker s tem pove?amo stabilnost pla??a.

Vmesne plasti so iz ve? plasti gumiranih vlaken in gu-mijastih blazin, ki bla?ijo udarce in za??itijo karkaso.

Kotalna ploskev ima izdelan profil, pri katerem vzdol?-ni utori zagotavljajo stransko vodenje pla??a, pre?ni pa prenašajo pogonske sile. Pri velikih hitrostih na mok-rem cesti??u se med pla??em in cestiščem ustvari vodni klin, ki prekine oprijem s cestiščem, tako da vo-zilo ni ve? mogoče krmiliti (akva-planing). Nevarnost tega pojava zmanjša ustrezna globina pravilno obliko-vanih utorov, ki lahko prevzamejo veliko koli?ino vode in jo hitro odvedejo navzven. Zakonsko predpisana naj-manjša globina utorov 1,6 mm v ta namen ne zado??a (trenutno v Sloveniji 1 mm za osebna vozila in 2 mm za tovorna vozila). Noga pla??a ima nalogo trdno dr?ati pla?? v plati??u, zato je izdelana zelo močno in zanjo uporabimo jekle-ne kable (?i?no jedro).

Velikost pnevmatike (pla??a). Podatek o velikosti pla??a obsega naslednji dve meri: širina pla??a v colah ali mm in premer platišča v colah ali mm. Podane ?tevil?ne vrednosti se ne ujemajo z dejansko velikostjo, zato moramo natan?ne vrednosti povzeti iz standardne tabele. Vse mere veljajo za napolnjene in neobremenjene pnevmatike.

Razmerje prereza. različne vrste pla??ev, npr. balonske pla??e, pla??e z nizkim prerezom, razlikujemo po razmerju med vi?ino pla??a H in njegovo nazivno ?irino B. Za ozNaše-vanje pla??a uporabimo oznako v odstotkih.

Delovni polmer. Pokon?no stoje?a obremenjena pnevmatika ima manjši polmer (razdalja sredi??a kolesa od površine cesti??a) od neobremenjene pnevmatike. Ta pol-mer ozNašujemo kot stati?ni polmer rstat. Med vožnjo se pnevmatika zaradi vzmetenja delno dviguje, delovni polmer je spet nekoliko večji in ga ozNašujemo kot dinami?ni pol-mer rdin.

Dinami?ni kotalni obseg Udin nam poda dol?ino poti, ki jo pnevmatika preide pri enem vrtljaju pri hitrosti 60 km/h, ?e je obremenjena s predpisano standardno obremenitvijo in napolnjena s stisnjenim zrakom s predpisanim tlakom. Natan?nost vrednosti, ki jo pokaže tahometer, je odvisna od kotalnega obsega. Dinami?ni polmer za diagonalne pnevmatike in dinami?ni kotalni obseg za radialne pnevmatike sta podana v tabelah za pnevmatike.


[SIGPIC][/SIGPIC]

hadei

Pnevmatike - vrste

Po razmerju prereza pnevmatike razlikujemo balonske in superbalonske pnevmatike, pnevmatike z nizkim in zelo nizkim prerezom, pnevmatike 70, 80, 50 itd. (slika 1). Pri posameznih oblikah pnevmatik je razmerje med vi?ino in ?irino pnevmatike različno, kar spet vpliva na različno obNašanje pnevmatike med vožnjo. Sprva je bil prerez pnevmatik skoraj okrogel, kasnej?e izboljšane oblike prerezov pa so bolj ploske in ?ir?e. ?ir?e tekalne ploskve in ničji boki zagotavljajo večjo varnost pri vožnji, kar je ?e posebej pomembno pri hitrem in ?portnem Našinu vožnje.

Balonske pnevmatike foto 1 (višina : širina = 0,98 : 1), npr. 4.50-16, imajo zaradi svoje velike višine sicer dobro vzmetenje, vendar slabo stransko vodenje.

Superbalonske pnevmatike foto 2 (višina : širina = 0,95 : 1), npr. 5.60-15, so prav tako pnevmatike z veliko prostornino. Od balonskih se razlikujejo po svoji širši obliki in manj?em notranjem. premeru (do 15"). Mere ?irine se stopnjujejo po 1/10" namesto po 1/4" kot pri balonskih.

Pnevmatike z nizkim prerezom foto 3 (višina : širina = 0,88 : 1), npr. 6,00-14, imajo ?i-rino, stopnjevano po 1/2". Dodatna kodna oznaka s črko L (Low = nizko; Low Sec-tion = nizki prerez) izključuje morebitno zamenjavo z balonsko pnevmatiko.

Pnevmatike s supernizkim prerezom foto 4 (višina : širina ~ 0,82), npr. 165R 13, so po obliki in izmerah prilagojene nemškim radialnim pnevmatikam, tako da je ob vsa-kem času mogoče zamenjati obi?ajno (diagonalno) pnevmatiko z radialno (pasasto).

Pnevmatike serije 70 foto 5 (višina : širina = 0,70 : 1), npr. 185/70 R 14, imajo vi?ino, ki zNaša 70 % ?irine (0,70 = 70/100 = 70 %). Zaradi tega jih tako tudi ozNašujemo. Posebna prednost pnevmatik 70 je boljši oprijem s cestiščem in dobro držijo vozi lo v smeri vožnje. Poleg tega omogočajo večje stranske sile in vi?jo hitrost vozila pri vožnji v ovinkih.

Pnevmatike serije 50 foto 6 (višina : širina = 0,50 : 1) z oznako npr. 195/50 R 15, imajo vi?ino, ki zNaša 50 % ?irine. Ker se pri enakem kotalnem obsegu pnevmatik po-ve?a premer obroča, lahko vgradimo močnej?e in bolje hlajene zavore. Zaradi niz-kega in ploskega prereza so pnevmatike 50 ?e bolj neob?utljive na stranske deformacije kot pnevmatike 70. Tako je pri usmerjanju v ovinkih stabilnost večja, prav tako je večja upornost proti stranskemu zaNašanju in imajo hitro odzivnost. ?e pri majhnem kotu počevnega teka se ustvarijo velike stranske sile, tako da je hitrost vožnje v ovinkih lahko večja.
[SIGPIC][/SIGPIC]

hadei

Pirelli s pametnimi pnevmatikami

    
?ip vgrajen v gumi bo opozarjal voznika na nevarnosti
 



    Italijanski izdelovalec pnevmatik Pirelli razvija novo generacijo gum z vgrajenim mikročipom, ki analizira podatke s ceste in istočasno obve??a voznika.
 "Pametne" pnevmatike v primeru nizke temperature, slab?ega oprijema ali prekoračitve dovoljene hitrosti prek računalnika pošljejo podatke in opozarjajo voznika na pazljivo vožnjo.
Ob gumah z vgrajenimi šipi Pirelli razvija ?e tri sisteme nadzora pritiska v pnevmatikah. X-pressure optic (vizualno opozarjanje na ventil in kapico), X-pressure acoustic (zvožno opozarjanje prek audiosistema) in X-pressure acoustic blue (sistem prek bluetootha kli?e voznikov mobilnik).
 To pa ni vse, v fazi razvoja je tudi poseben sprejemnik komprimiranega zraka znotraj gume, ki sam v primeru slabega pritiska napolni pnevmatiko. Kot kaže je prihodnost prispela.
[SIGPIC][/SIGPIC]

deyo

TEHničNE LASTNOSTI PNEVMATIK:
 
 
6. VZDR?LJIVOST / TREADWAEAR: Opredeljuje vzdr?ljivost pnevmatike (obrabo pnevmatike):
 
? Ve? kot 100: dalj?a ?ivljenjska doba oz. večje število prevoženih kilometrov
? 100: standardna ?ivljenjska doba oz. standardno število prevoženih kilometrov
? Manj kot 100: slab?a ?ivljenjska doba oz. manj?e število prevoženih kilometrov

7. TRAKCIJA oz. OPRIJEM / TRACTION: Opredeljuje zmočnost pnevmatike za zaustavljanje na mokrem cesti??u oz. kvaliteto oprijema na mokrem cesti??u:
 
? A - odli?na
? B - dobra
? C - zadovoljiva

8. TEMPERATURA / TEMPERATURE: OzNašuje odpornost pnevmatike na temperaturne razlike:

? A - odli?na
? B - dobra
? C - zadovoljiva

9. PRITISK / MAX.PRESS: OzNašuje maksimalen pritisk v pnevmatiki.
 
10. RADIALNA PNEVMATIKA / RADIAL: OzNašuje, ali je pnevmatika radialna ali diagonalna.

11. montaža BREZ ZRA?NICE / TUBELESS: OzNašuje, ali je pnevmatika:

? tubeless: montaža pnevmatike brez zračnice
? tube type: montaža pnevmatike z zračnico

13. TREAD: Opredeljuje število gumenih plasti in material, uporabljen za izdelavo tekalne površine.

14. SIDEWALL: Opredeljuje število gumenih plasti in material, uporabljen za izdelavo bošnice.

15. TE?A / MAX.LOAD (ozNašena s ?tevilko 15): Opredeljuje maksimalno te?o, ki jo pnevmatika prenese

hadei

Nakup gum

Pri nakupu gum je potrebno biti pozoren na več stvari, predvsem pa je potrebno kupovati gume glede varnosti. Seveda je nakup tudi odvisen od finan?nih sredstev.
Prav tako danes lahko kupimo gume na spletu, ki pa je lahko tudi riziko. Ve? o tem v člankih...


[SIGPIC][/SIGPIC]

deyo

Starost in hranjenje avtoplaščev

V zadnjem času smo lahko zasledili članke o starosti avtoplaščev ob nakupu, ki na kupce apelirajo, naj zahtevajo ?nove, sve?e? proizvode in preverjajo datum proizvodnje na pnevmatiki. Na te vrste člankov so reagirale strokovne gumarske revije, nacionalna zdru?enja distributerjev oziroma vulkanizerjev v največjih evropskih dr?avah, ter tudi proizvajalci avtoplaščev. Opozarjajo, da avtopla??i niso pokvarljivo blago in da nekateri članki zavajajo kupce. Skupno vsem odgovorom je, da na eni strani poudarjajo pomen pogojev, v katerih se avtopla??i hranijo, na drugi strani, pa v nacionalnih zakonodajah, uzancah oziroma drugih uradnih dokumentih iščejo skrajni rok od datuma proizvodnje, v katerem mora biti avtopla?? prodan. Razjasnimo dilemo.

Mnenje svetovnega strokovnega zdru?enja

Svetovno zdru?enje proizvajalcev avtoplaščev in plati?? (European Tyre and Rim Technical Organization, ETRTO) v svoji uradni publikaciji navaja priporočila glede hranjenja avtoplaščev, zračnic in ??itnikov. Dokument sicer nima zakonske veljave, v praksi pa njegovim napotkom lahko sledimo brez zadr?kov. Priporočila ne opredeljujejo kon?nega roka, v katerem mora biti avtopla?? prodan, govori pa o pravilni hrambi avtoplaščev, da le-ti obdržijo svoje lastnosti. Pravilno hranjenje med drugim zagotavlja zaščito pred visoko temperaturo oziroma pred prevelikimi temperaturnimi nihanji, vla?nostjo, ozonom, UV ?arki, olji in agresivnimi kemikalijami. Podobno navodila lahko najdete tudi v Tehničnih navodili garancijskega lista Save Tires ob nakupu pnevmatik Goodyear, Dunlop, Sava, Fulda ali Debica.


Evropske dr?ave

časovno opredeljenost skrajnega roka, v katerem se avtopla??i razumejo kot novi (v primeru ustreznega skladiščenja) in se kot taki lahko prodajajo, lahko najdete na primer v uzancah BS AU 50 iz Velike Britanije. Te navajajo, da je pnevmatika lahko stara 6 let, njihovo nacionalno zdru?enje distributerjev avtoplaščev NTDA pa govori o petih letih od dneva proizvodnje.

Zveza nem?ke gumarske industrije, Zveza industrije avtoplaščev in Zdru?enje vulkanizerjev Nem?ije navajajo, da so avtopla??i novi, ?e so stari do pet let. Zanimivo je, da dokumenti omenjenih organizacij ne govorijo o tem, da se avtopla??i po preteku omenjenih obdobij ne morejo ve? prodajati oziroma da so neuporabni, temve?, da jih morajo pred prodajo oziroma uporabo pregledati strokovnjaki oziroma se mora pridobiti mnenje proizvajalca.


Koncern Goodyear

Uraden dokument koncerna Goodyear, največjega svetovnega proizvajalca pnevmatik, (podobne dokumente imajo verjetno tudi ostali svetovni proizvajalci) pravi naslednje:
- Avtopla??i in sestavni deli pnevmatik (zračnice, ??itniki) blagovnih znamk koncerna Goodyear (Goodyear, Dunlop, Fulda, Sava, Debica) so zasnovani tako, da vzdržijo delovanje visokih sil, obremenitev, izpostavljenost sončni svetlobi in obratovalnim temperaturam celo ?ivljenjsko dobo pnevmatike. Da bi pnevmatike dlje obdržale svoje lastnosti, so komponenete avtopla??a proizvedene z optimiziranimi me?anicami voskov, antioksidantov in antiozonatov.
- Skladiščeni in uporabljani avtopla??i ohranjajo ustrezne lastnosti, ?e so pravilno vzdrževani, niso bili predmet slabega ravnanja in so bili hranjeni v ustreznih skladi??nih pogojih.

Najpomembnej?e je ustrezno hranjenje
Ustrezno hranjeni avtopla??i torej obdržijo svoje prvotne lastnosti. Opozoriti pa velja, da se nekatere lastnosti pnevmatike med uporabo le-te seveda spreminjajo zaradi počasne, vendar stalne obrabe oz. manjšanja globine kanalov v dezenu tekalne plasti. Nekatere lastnosti se s časom poslab?ajo, medtem ko se druge izboljšajo. Na primer: odpor proti akvaplaningu in odpor proti obrabi na mokrem se v splo?nem zmanjšata, medtem ko se vodljivost na suhem in stopnja obrabe optimizirata. Vozniki bodo po zdravi presoji prilagodili vožnjo glede na obrabo pnevmatik na svojem vozilu.


Garancije Save Tires

V Savi Tires s pravimi metodami upravljanja zalog in strogimi internimi pravili skrbijo, da trgu dobavljeni avtopla??i blagovnih znamk Goodyear, Dunlop, Fulda, Sava in Debica niso starejši od treh let. Dejanska povprečna starost dobavljenih avtoplaščev pa je mnogo ničja. Ob nakupu avtoplaščev ene od omenjenih blagovnih znamk, boste prejeli garancijo, ki velja tri leta od datuma nakupa oziroma najve? ?est let od datuma proizvodnje.

hadei

?e nekaj o staranju in shranjevanju gum


[SIGPIC][/SIGPIC]

deyo

Goodyear - Program pnevmatik Duraseal

Goodyear ?iri svoj program pnevmatik Duraseal, ki so se izkazale za zelo zanimive za tovorne prevoznike, katerih vozila se uporabljajo v pogojih z veliko močnostjo predrtja tekalne plasti pnevmatike. Tehnologija Duraseal je za pnevmatike Goodyear Omnitrac za kombinirane prevoze edinstvenega pomena in predstavlja del koncepta Goodyearjeve tehnologije, t.i. Max Technology. Ta edinstvena tehnologija, ki jo je Goodyear tudi patentiral, po zaslugi vgrajenega tesnilnega sredstva prepre?uje uhajanje zraka, ?e v tekalno plast prodre tujek s premerom do 6 mm.
Te pnevmatike so bile prvotno na voljo kot prva oprema na vozilih Renault Kerax, zlasti za gradbeničtvo in odvoz odpadkov, sedaj pa so v ve? dimenzijah splo?no na voljo tudi kot nadomestne pnevmatike. Program pnevmatik Goodyear Omnitrac je namenjen vozilom za kombinirane prevoze, ki se uporabljajo tako za cestno kot na neutrjeni podlagi, na primer na gradbi??ih in v kamnolomih. V takšnih pogojih so pnevmatike izpostavljene veliki nevarnosti, da pride do predrtja, kar pomeni drage zastoje in menjavo pnevmatik zaradi vožnje s prenizkim polnilnim tlakom. Prvotno je bila ta serija na voljo samo v dimenziji 13R22.5, in sicer kot Omnitrac MSS, pnevmatika za vodilno os tovornjakov za kombinirane prevoze, in kot Omnitrac MSD, pnevmatika za pogonsko os tovornjakov za kombinirane prevoze, danes pa zajema ?e 315/80R22.5 Omnitrac MSS in Omnitrac MSD ter 385/65R22.5 Omnitrac MSS.

Tehnologija Goodyear Max zajema ?e AirMax, FuelMax in KMax. Vse tri predstavljajo dragocene prednosti za prevoznika in okolje ter so zNašilne za Goodyearjevo novo generacijo tovornih pnevmatik. Tehnologija Duraseal je namenjena pnevmatikam za kombinirane vožnje, in prav tako pomeni prednost za prevoznika in okolje. Pnevmatike Omnitrac se odlikujejo po robustni zgradbi kordnega ogrodja, kar zmanj?uje močnost po?kodb. Tekalna plast v veliki meri prepre?uje zadr?evanje kamenja v kanalih in zagotavlja odličen oprijem na spolzki in neutrjeni podlagi. Tehnologija Duraseal se navedenim pnevmatikam, ki se v prvi vrsti uporabljajo za prekucnike, mežalnike za beton in tovornjake za odvoz smeti, odlično prilega.

Tehnologija s pove?ano trpe?nostjo kordnega ogrodja  ECD (Enhanced Carcass Durability) je ?e ena zNašilnost pnevmatik Omnitrac. Zajema korozijsko odporno zgornjo plast, ki varuje močne jeklene pasove in prepre?uje vstop vlage v kordno ogrodje, oja?ani boki, odporni na udarce, pa pnevmatiko dodatno varujejo pred ?tevilnimi nevarnostmi po?kodb, ki jih predstavlja terenska vožnja, ter pove?ujejo močnost obnavljanja.

V začetku tega leta je bila zmogljivost pnevmatik Duraseal izpostavljena skrajni preizku?nji. Dva Renaultova tovornjaka Kerax 6x6, opremljena s pnevmatikami Duraseal, sta na rallyju Dakar kot servisni vozili prevozila okrog 20.000 km. Na poti, ki se je zašela v Lizboni, sta pre?kala Saharo in brez vsakr?nega problema prispela v Dakar.

?Stranke, ki uporabljajo pnevmatike Duraseal, so osupli nad udarci, ki jih te pnevmatike prenesejo glede na klasi?ne pnevmatike, ter nad velikim zmanjšanjem časa zastojev vozil zaradi okvar. Pnevmatike Duraseal so zanimive tudi zaradi tega, ker se jih lahko obi?ajno obnavlja, ne da bi to vplivalo na u?inkovitost tesnilnega sredstva. Razpon pnevmatik s tehnologijo Duraseal, ki so trenutno na voljo, zajema vse popularne dimenzije za kombinirano vožnjo,? je povedal Henry Johnson, podpredsednik za podro?je komercialnih pnevmatik Goodyearjevih podjetij v Evropi.


Kako deluje Duraseal

Pnevmatike Duraseal imajo v paketu tekalne plasti dodatno plast. Le-ta je izdelana iz posebne rumene gumene zmesi, podobne gelu, ki ob vdoru tujka, kot je na primer ?ebelj, ste?e v vdrtino in ustvari nepredu?no tesnjenje. Zatesni lahko do 6,0 mm veliko predrto površino v tekalni plasti, in to spet in spet, ne da bi bilo treba pnevmatiko popravljati ali dodajati tesnilno sredstvo. ?e tujek, ki je povzročil predrtje, odstranimo, tesnilno sredstvo ste?e v luknjo. Tehnologija Duraseal voznikom omogoča, da po predrtju tekalne plasti vozijo ?e naprej, pnevmatiko pa lahko uporabljajo, dokler ne gre v popravilo ali na obnavljanje. Kot primer naj navedemo, da je Goodyearjeva pnevmatika za kombinirano vožnjo utrpela 51 prebodov, ne da bi prišlo do padca tlaka.

Tehnologija Duraseal se je dejansko rodila med razvojem pnevmatik za konceptna vozila, in sicer na vozilu na elektri?ni pogon. Proizvajalec je dal prednost Goodyearjevim pnevmatikam s tesnilnim sredstvom pred tekočimi tesnilnimi sredstvi, ki se včasih uporabljajo za začasno krpanje predrtih mest v pnevmatiki. Teko?a tesnilna sredstva se ?rpajo skozi ventil, rezultati pa so me?ani. Poleg tega, da zahtevajo ob popravilu temeljito čiščenje, se morata pnevmatika in tesnilno sredstvo vrteti, da se prebodeno mesto zatesni, sicer tekočina kot brozga pristane na dnu pnevmatike.

Teko?a tesnilna sredstva predstavljajo tudi probleme uravnoteženosti pnevmatike, ki jih s tehnologijo Duraseal ne poznamo, saj je tesnilno sredstvo ?e fizično vgrajeno v pnevmatiko. Pred petimi leti so Goodyearjevi inženirji ponovno začeli delati na tesnilnih sredstvih za pnevmatike, tokrat za tovorne. Tr?ne raziskave so pokazale, da morajo lastniki voznih parkov tovornjakov za odvoz smeti in gradbeničtvo vse čas popravljati in menjati predrte pnevmatike, kar ima za posledico visoke stro?ke in zastoj opreme. Goodyear je zašel trdo delati, da bi re?il ta drag problem. Duraseal, kot plast v zgradbi pnevmatike, reagira med vulkanizacijo drugače od drugih zmesi. Ve?ina zmesi pri dovajanju toplote otrdi. Duraseal pa med vulkanizacijo postane kot nekakšen ?ve?ilni gumi.

Tehnologija Duraseal nima nikakršnega vpliva na obnovljivost pnevmatike. Je brez topil in nevnetljiv, tako da med obnavljanjem ne more priti v komori do ognja, ko pa se pnevmatika obrabi in jo je treba obnoviti, ga ni treba  odstraniti.

hadei

Tudi pri gumah bodo zaostrili....

[SIGPIC][/SIGPIC]

aygo

Citat od: hadei;29289Tudi pri gumah bodo zaostrili....


čez čas bodo zahtevali ?e "ultra tihe" podplate na ?evljih:Hammer3:
[SIGPIC][/SIGPIC]





gregor

Ko bodo pa takele gume znali naredit tihe, bom pa res vesel. :emot68:
Evasion 2.1TD 1999
Fiat Ulysse 1.9TD 1995, Fiat Scudo 1.9TD 1999, Fiat Scudo 1.9TD 1998 Avtodom
Zelena Xantia Berline 1.9TD
Lada Niva 2.4D
2x Nissan Patrol Y61
Naprodaj veliko rabljenih delov za Xantio

hadei

[SIGPIC][/SIGPIC]