Potep po zahodni Sloveniji z žabo

[Lovro]

Evo, tudi letos sem se potepal po mojem priljubljenem Posočju in spet videl nekaj novih stvari.

Reportaža sledi čez kakih 10 dni, ko se vrnem iz dopusta.

Izlet je bil tudi neke vrste poslovilna vožnja od mojega C5 III, ki sem ga včeraj prodal.

Tako, da namesto dveh citroenov še lani ob takem času, sedaj zeva prazna garaža (računam, da ne za dolgo).

[Lovro]

No, pa začnimo.

Tri tedne nazaj, na začetku dopusta, sem se spet odpravil v moje priljubljene kraje. Po navadi je bila prva postaja kavica v idriji, tokrat pa je bila druga.
Prva je bila namreč Divje jezero, malo pred Idrijo, kamor me je premamila usmerjevalna tabla.

Jezero, vsaj takole ob cca. 9h dopoldne, s svojimi jutranjimi meglicami nad vodo deluje precej mistično.
Na vsako stran jezera vodita ločeni poti, vsaka na svoji strani cestnega mostu.

Parkiral sem na parkirišču ob cesti na prvi sliki, ki se nahaja takoj za mostom.
Da ne bom tu preveč pisal, si lahko o jezeru preberete iz info-tabel na spodnjih slikah.

Naslednja slika kaže pogled z mostu, naslednje pa, kako zgleda po poti, ki vodi od parkirišča.

[Lovro]

Po nekaj minutnem pohajanju ob jezeru, sem se napotil še na drugo stran po poti, ki zavije s ceste tik pred mostom.

Na sliki je pogled na nasprotno stran, kjer sem bil prej. Prepričan sem da se strinjate, da je vredno ogleda.
Tudi časa vam ne bo dosti vzelo, saj se jezero nahaja kake 3 minute vožnje od regionalke iz Logatca proti Idriji, tudi sam ogled vam bo vzel največ kakih 20 minut.

Tudi tu se nahajajo info-table. Na nasprotni strani je še ena o živalstvu, pa mi prej še ni potegnilo, da bi jo slikal.

[Lovro]

Seveda tudi brez postanka v barčku ob jezeru na Mostu na Soči ni šlo.
Letos je jezero zopet sijalo v svoji smaragdni barvi.

Druga slika je tihožitje, prav za Guleta (žal ni bilo æevapov)

[Lovro]

Pot sem nadaljeval skozi Tolmin, mimo Tolminskih korit, čez hudičev most in preko konkretnih rid do vasi Èadrg, natančneje do ekološke kmetije pri Križarju.

Cesta, od hudičevega mostu naprej, je izredno slikovita, po mojem kar najbolj od vseh, kar sem jih tam do sedaj prevozil. Je zelo razgledna, ponekod vklesana v skalo, polna ostrih rid in večinoma zelo ozka, komaj za en avto. To lahko pomeni tudi kako daljšo vzvratno vožnjo do prvega izogibališča. Jaz sem imel srečo, ker prometa v nasprotni smeri ni bilo.
Zanimivo je tudi to, da so cesto razširili za avtomobile šele dobrih 50 let nazaj in prvi avto, ki je pripeljal tja gor, je bil Fičko v letu 1965.

Kake dva ovinka pred kmetijo, boste opazili znak za parkiranje (travniček, na robu katerega so bila zložena drva).
Nato se peš odpravite po asfaltni cesti do kmetije, za katero boste opazili kažipot, ki vas bo usmeril na čudovito razgledno točko Žlejžn, do katere rabite kakih 10-15 minut hoda.

V bližini kmetije najdete tudi več sto let staro hruško, ki je med najdebelejšimi v Sloveniji. Več o temu koncu je napisano tudi na: http://www.pri-krizarju.si/zanimivo/ .

[Citroenovc]

Ko že omenjaš Križarja - dom Janija Kutina - duet Bakalina - katera sta par let nazaj navduševala z Bando kravatarsko :-) Sploh ob 300 letnici tolminskega punta je bilo zabavno gledat tiste politične frise v prvi vrsti ...

[Lovro]

Sem šel pogledat na you tube posnetek tega koncerta. So v prvi vrsti ob refrenu (razen nekaj izjem) res bolj švoh ploskali, v primerjavi z ostalimi zadaj

[Lovro]

Takole se vam odpre razgled iz Žlejžna.

Lepo se vidi tudi Javorca s spominsko cerkvijo, do katere sem se pred 3 leti pripeljal po zame drugi najlepši cestici v tem koncu (glej str. 16 in 17 v tej temi).

Poslikal sem tudi info-tablo, da boste vedeli, kaj se vidi od tam.
Pod Javorco se opazi tudi cestica po dolini v smeri izvira Tolminke, za katero sem dobil idejo, da jo prevozim drugo leto.
Na zadnji sliki je tudi razgled po dolini proti omenjenem izviru.

Tu sem nekaj časa, lepo zleknjen na travici v senčki, užival v razgledu, nato pa še preskusil instrument-tolkalo v bližini, narejen iz navadnih jeklenih cevi, ki prav lepo zazveni.

[Lovro]

Sledila je obvezna osvežitev ob reki Soči, saj je bil dan res rekordno vroč za tisti čas.
To posedanje ob Soči je tudi eden mojih ljubših trenutkov.

[antasi]

Spet zelo lep prispevek:BigThumbs:

[Lovro]

Pravzaprav je bilo na ta dan tako vroče, da sem se na poti do naslednje točke - planine Zaprikaj, po kaki dobrih 5 minutah peš vzpona raje obrnil, saj je sonce neusmiljeno žgalo.

Planino Zaprikaj sem planiral obiskati že lani (glej str. 26), pa me je takrat premamil smerokaz do slapu Curk.
Tako sem obisk te zanimive planine spet preložil, tako kot sem že nekajkrat do sedaj preložil tudi ogled trdnjave Fort Herman.

Pa sem se zato odločil, da jo obiščem sedaj.
Parkiral sem pri trdnjavi Kluže, ki se nahaja ob cesti med Bovcem in prelazom Predil in se odpravil na sprehod.
Do Fort Hermana boste rabili kakih 20 - 40 minut hoje, odvisno od vaše kondicije. Hodili boste večinoma v senci, tako da vam ne bo sile glede vročine.
Sama pot je zelo zanimiva, saj najprej prečite dobrih 100 m dolg predor. Na vhodih se nahajajo senzorji, ki prižgejo luči, ko vstopite vanj.
Kljub temu priporočam baterijsko svetilko, saj vam bo prav prišla tudi pri raziskovanju trdnjave.
Trasa poti je še naprej zelo zanimiva, saj je dobesedno vklesana v skalo in hkrati nudi zelo zanimive prehode med skalami.
Med vejevjem boste opazili celo trdnjavo Kluže pod seboj.
Proti koncu poti se začnejo pojavljati tudi bunkerji in kaverne.

[gule]

Opa Lovro spet si v akciji. Tisto korito z vodo je odlično, ogromno gajb piva bi se dalo tam hladiti. Pa ta osvetlitev tunela je na 220 v? Vsaka čast, da so to naredili za obiskovalce!

[Lovro]

Po mojem je 220V.

Kar se "korita" tiče, je za hlajenje piva res zelo primerno (mrzla voda), Soča pa sploh.

[Lovro]

Spet zelo lep prispevek:BigThumbs:

Ja, ti kraji si res zaslužijo reportažo. Toliko let že hodim tja, pa vedno najdem še kaj novega. Za drugo leto imam že sedaj tri ideje, kam bom šel.

[Lovro]

Aja, pa ko bo spet kaka stara citro-makina pri hiši, spet nadaljujem še z Notranjsko.
Posočje me namreč privlači v vsakem primeru, za ostale konce pa je bolj prioriteta sama vožnja z žabo. Seveda pa je tudi v Posočje 5x lepše iti s kako citro-starino.