Potep tokrat po vzhodni Sloveniji

[Lovro]

Letos sem si tekom dopusta vzel tudi dva dni za potepanje po vzhodnem delu Slovenije.

Glavni cilj je bil ta del prepeljati čim bolj ob mejah in pri tem obiskati različne lokalne zanimivosti.

Najprej sem se po magistralki odpeljal do izhodišča izleta, Dolenjske, kjer sem tudi spil jutranjo kavico.
Po počitku sem zavil na lokalne ceste ob meji s Hrvaško in se vozil po čudoviti pokrajini s samotnimi vasicami.

[Lovro]

Prva postaja je bilo Pleterje, samostan Kartuzijanskega reda, najstrožjega moškega reda Rimskokatoliške cerkve. Ustanovili so ga Celjski grofje leta 1403.

Ker je samostan še vedno naseljen z menihi, je vstop dovoljen samo v cerkev in turistično pisarno, kjer lahko kupite izdelke iz njihovih zelišč, sadja in trte. Njihova najbolj znana izdelka sta hruškovo žganje (hruška zraste in zori v steklenici, nato pa jo prelijejo s hruškovim žganjem) in pleterska grenčica iz 49 vrst zelišč.

Parkiral sem v hladni senci lipe, da sem malce ohladil avto, čeprav v avtu sploh ni prevroče, tudi če stoji na soncu. To je prišlo zelo prav, saj smo ravno takrat imeli vročinski val s 33 stopinjami.

Od parkirišča lahko greste naprej le peš in v tišini, na kar opozarjajo številne obcestne table.

[Lovro]

Ker je samostan zaprtega tipa, si ni bilo mogoče veliko ogledati.
Lahko si ogledate film o življenju v samostanu, na voljo so tudi informativne table.

Urejena je tudi učna pot na temo kamnin in fosilov v okolici ter muzej na prostem, kjer so predstavljene nekdanje kmečke hiše iz teh krajev.

[Lovro]

Po malici sem se zapeljal na hrib nad samostanom, slikal čudovit razgled in užival v miru in tišini.

Pri tem sem ugotovil, da če se bom vozil strogo ob meji, bi moral imeti več kot dva dni časa za kaj videti. V dveh urah sem namreč prevozil zanemarljivo malo km.
Tako sem spet vzel zemljevid v roke in začrtal osnovno traso od enega do drugega zanimivega kraja. Tako sem pospešil potovanje, hkrati pa se še vedno nisem oddaljil za več kot nekaj km od meje.

Spustil sem se nazaj v dolino do Kostanjevice na Krki. To je slikovito mestece, ki stoji na otoku med dvema rokavoma reke Krke.
Znano je predvsem po najstarejšem še delujočem kiparskem simpoziju Forma viva. To pomeni, da se tam še vedno vsako leto zbirajo kiparji, ki ustvarjajo nove umetnine.
Pravzaprav se Forma viva nahaja na 4 krajih, njena značilnost je, da kiparji delajo samo z materiali, običajnimi za tiste kraje. Tam je bil les, v Mariboru beton, v Seči pri Portorožu kamen, na Ravnah na Koroškem jeklo.
Ne vem pa, zakaj sem ob skulpturah na četrti sliki spet postal lačen. :emot77:

Najbolj mi je bil všeč del s stiliziranimi menihi (eden v ospredju in dva v ozadju) na peti sliki, tudi kipa na zadnji sliki sta simpatična zaradi mesta, kjer sta bila postavljena.

[Lovro]

Skulpture Forma viva so postavljene pred dvorcem, ki služi protokolarnim in kongresnim namenom.

Ravno takrat je bil nek policijski kongres in posledično veliko policistov okoli gradu. Nekateri so z zanimanjem pristopili k avtu, tako da smo še malo podebatirali na temo starih avtomobilov.

Tudi mestece na omenjenem otoku je zelo simpatično.

Pot sem nadaljeval proti Brežicam. Poklical sem tudi prijateljski par, a ker sta bila v službi, sem se odpeljal naprej, proti vinorodnem Bizeljskem, kjer so se v daljavi že pokazali prvi griči s trtami.

[Lovro]

Malo naprej je mojo pozornost pritegnila tabla za odcep proti Kumrovcu, vasi, katere se, vsaj starejši forumaši, verjetno še spomnite.

Ker je bil Kumrovec le nekaj km čez mejo, sem se odločil, da grem tja, da vidim, kako izgleda po 42 letih, od kar sem bil nazadnje tam.
Zdaj se imenuje Muzej Etno selo. Obiskovalci so bili različnih narodnosti, od nas iz bivše Juge do Avstrijcev, Nemcev in Italijanov.
Sama Titova hiša je odlično vzdrževana, tako kot tudi ostala vas. :emot112:
Seveda sem si ogledal tudi notranjost. Nad vhodom je zapisana letnica 1860.
Tam se lahko tudi vpišete v spominsko knjigo.

[Lovro]

Še nekaj slik notranjosti hiše.

Pogled na vhodu.
Spominska soba z darili od raznih državnikov in kolektivov.
Èrna kuhinja.
Dnevni in spalni prostori.

Tistih nečk (podolgovata lesena posoda za mesenje večjih količin testa) iz nekdaj dobro poznane zgodbe, ko jih je mladi Josip polomil na sankanju, nisem videl, tam so bile že nove, cele.

[Lovro]

Po ogledu hiše, sem se sprehodil še po zelo slikoviti vasi.

[Lovro]

V nekaterih hišah so postavili tudi prizore iz takratnega življenja.

Mati so spekli kruh.
V sosednji hiši bo poroka.
Nevesta čaka na ženina.

[Lovro]

Avto me je čakal pred bivšo politično šolo v Kumrovcu.

Meni pa je sedel Osiječki radler, medtem ko je bivši maršal še vedno nekaj razmišljal v ozadju.

[Lovro]

Èe vas zanimajo različni gradovi ali sakralni objekti, je severovzhodna Slovenija pravi kraj za vas.

Ogledate si lahko celo vrsto gradov v različnih stanjih, medtem ko na številnih gričkih stojijo velike ali pa slikovite cerkve.

Tamkajšnja mesta so večinoma majhna, manjša kot so, bolj so simpatična, kot npr. Rogatec, kjer sem se na kratko ustavil.

Nekateri gradovi služijo denar "sami" z različnimi dejavnostmi.
Grad v Rogatcu tako uporabljajo za tematske razstave, koncerte in gledališke predstave.

[Lovro]

Ustavil sem se tudi pri cerkvi na spodnjih slikah, saj me je privabila s svojo impozantnostjo in lego.
Od tam so bili tudi lepi razgledi.

Pri tej cerkvi smo se ustavili tudi med enim od klubskih raidov, ki sem ga tudi že opisal, le da smo tja prišli z druge strani, po poti na zadnji sliki.

[Lovro]

Se nadaljuje.

[Čojko]

Lovro, zelo lepo tole brat. Pričakujem nadaljevanje,....

Njihova najbolj znana izdelka sta hruškovo žganje (hruška zraste in zori v steklenici, nato pa jo prelijejo s hruškovim žganjem).

To je res. Karkoli kupiš je sadje dodano kasneje skozi dno, ki ga zalepijo, tu pa je še ta prava in stara metoda.
Takoj po cvetenju se popke sadežev vstavi v grlo steklenic na drevesu. Steklenico se zaveže na drevo tako, da gleda grlo dol ( ne pada voda vanj) in je v senci, nato pa skozi leto hodiš gledat in premikaš, da bi poskus uspel. Paziš na nevihte in močno pihanje vetra,... Ne uspe vsaka. Dodajam fotko, da je Pletarska res prava, kot je tudi moja (jih je oče delal ko sem bil še otrok).

[Lovro]

Èojko, hvala za podporo, nadaljevanje je že tu.

V preteklosti sem se večkrat peljal skozi Ptuj, nad katerim kraljuje Ptujski grad, zato sem se tokrat odločil, da ga obiščem. Ptuj (nekdanja Petovia) omenja že zgodovinar Tacit leta 69 in zato uradno velja za najstarejše mesto na teh prostorih.

Tam sem natočil gorivo, med tem pa se je začela nevihta, ki pa je na srečo kmalu ponehala.
Pravzaprav me je doslej na vsakem potovanju s TA ujel dež. Sedaj razmišljam, da bi odprl podjetje. Kjer bodo potrebovali dež, tja se zapeljem na izlet s TA. Morda bi se lotil celo ozelenitve Sahare in drugih puščav. :emot77:

Sam grajski hrib je bil neprekinjeno poseljen že od mlajše kamene dobe, prvi ostanki utrdb so stari okoli 3000 let. V 11. stoletju je bila zgrajena nova trdnjava, današnjo podobo pa je dobila v 17. stoletju.

Za prvo sliko sem moral najprej poiskati parkirno mesto in nato pešačiti približno 300 m nazaj do mostu, a mislim, da se je splačalo.