Spomladanski Laganini

[Lovro]

Po koronski suši s citro srečanji je končno napočil čas za njih. Pravzaprav sem imel na izbiro kar dve, Laganini in izlet vrhniške sekcije CKS.

Ker sem bil že prej najavljen za Laganinija, ki je poleg tega obetal tudi več vožnje, sem šel na ta raid.

Potekal je po zaledju slovenske Istre in delno ob obali.

Seveda sem, kot vedno pred daljšo vožnjo, preveril vse tekočine v avtu. Prav lepo je bilo videti žabo, ki je lepo ostala v zgornji legi brez najmanjšega posedanja.
Pred menjavo počene nekvalitetne manšete povratnega voda je namreč zelo hitro počepnila in tudi lužice ni več pod avtom.

Veselje pred prvim letošnjim raidom je bilo tolikšno, da sem še kar nekaj časa brez veze krožil okoli žabe, nato se spakiral in več kot pol noči prebedel od same evforije.
Zjutraj sem seveda brez težav vstal, na koncu pa sem se tako zaklepetal ob kavi z ženo, da sem se dokaj pozno odpravil in ravno še ujel uro starta raida.

[Lovro]

Start je bil v Truškah, malo naprej od Kubeda v smeri Marezig, izpred apartmajev Slovenske istrske hiške, kjer so nekateri prenočili že iz petka na soboto in nato še na nedeljo.

Seveda kar ni bilo konca veselega pozdravljanja, tako da nas je moral organizator Saša že prav priganjati, da gremo, ker smo že zamujali.

Tudi avtov se je precej nabralo, mislim da jih je bilo 19 starčkov in en Pluriel, pa še od tega lastnica prav tako čaka na svojega spačka, ki je trenutno v obnovi.

Najbolj simpatična sta mi bila Martinkova diana in Rajkov spaček na drugi sliki. Prava fajterja, ki se kljub letom, še odlično držita.
Na tretji sliki pa je spaček, narejen pri Louisu Barbourju, sicer brez 4x4 pogona, vendar z njegovim podvozjem in šasijo.

[Lovro]

Malo naprej od Marezig smo se ustavili med vinogradi na lepi razgledni točki, preden smo se spustili preko Lucije in Portoroža v Piran.

[Citroenovc]

Najbolj simpatična sta mi bila Martinkova diana in Rajkov spaček na drugi sliki. Prava fajterja, ki se kljub letom, še odlično držita.

Huhuhu, kot da bi me vrnila Diana 35 in več let nazaj ... Prvi avto mojih staršev - GO tablica, nežno rumena in obvezen črn štrajfen po sp robi in zadaj okrog luči .. Se prav spomnim, ko je to oče iz nuje tako pobarvač s črno, meni se je pa zdela prav šik in edinstvena.

Èe ne bi kasneje videl, kje je končala (po očetu jo je imel dedeke, ki je nehal vozit in so vlomili v garažo in jo dobesedno razstavili in jo pokradli po delih), bi rekel, da je morda ta prava ...

[Lovro]

Saj ji res zelo paše ta barvna kombinacija. Pa malo me na špansko verzijo Capra spominja.

https://www.theperescollection.com/car-item/citroen-dyane-capra/

[Xantia Marko]

Na tretji sliki pa je spaček, narejen pri Louisu Barbourju, sicer brez 4x4 pogona, vendar z njegovim podvozjem in šasijo.

Od Æaleta?

[Lovro]

Tako je.

[Xantia Marko]

Nisem bil prepričan, je en podoben iz njegove delavnice, barva skoraj identična.
Drugače pa zgleda da ste imeli fajn. Lepo

[Lovro]

Hvala, res je bilo fino. Sploh, ko je bilo to prvo srečanje z večjo citro družbo po dolgem času.

[Lovro]

V Piranu smo za uro in pol, pred Caffe teatrom, pustili avtomobile na ogled mimoidočim, med tem pa tam srebali kavico oz. si privoščili pijačo ob druženju.
Najbolj zagreti so se med tem tudi kopali.

[andraž]

A parkirali ste brezplačno? Ker tam so zlatarji...

[Lovro]

Po marendi oz. res odličnem in močnem golažu (meso se je kar topilo v ustih), smo se odpravili proti dolini reke Dragonje.
Tam nas je vodila lepa, vendar zaradi suhega vremena precej prašna makadamska cesta.
Na kratko smo se ustavili tudi na mestu, kjer cesta prečka omenjeno reko.

[Lovro]

A parkirali ste brezplačno? Ker tam so zlatarji...

Po mojem je bilo zmenjeno, da smo tam kao atrakcija, ker so nas le spustili skozi rampo. Itak pa je bilo tisti dan za obiskovalce zaprto in so morali parkirati v garažni hiši pred Piranom.

[Lovro]

Po makadamu smo se spet vzpeli do vinogradov Briča.
Verjetno, ker so citroeni francoski in francozi znani po vinih (pa še zaradi filmov), so spački res pasali med trte. Tudi tamkajšnji razgledi so nasploh bili res idilični.

Seveda se je med trtami spodobilo popiti tudi kozarec rdečega ali belega rujnega in zobati češnje hrustavke, oboje so priskrbeli vrli primorci.

[Lovro]

Lepe in razgledne tamkajšnje cestice so nas pripeljale še do Koštabone.
S svojimi uličicami in lepo obnovljenimi hiškami je res pravi cukerček. Od travnika za cerkvico se odpira tudi lep pogled na dolino Dragonje.

Prav zabavno je bilo, kako smo se nagužvali okoli lepe, skoraj 40 let stare tomosove 15 SLC in jo poslikali, vmes pa je bilo slišati nekaj nostalgičnih vzdihljajev, hehe.
Vsekakor si je moped fotografiranje zaslužil, saj je, glede na firmo Tomos, spačkom dejansko brat po proizvodnji.