Ceste in njihovo vzdrževanje

[hadei]

?e boste potovali po EU, lahko v spodnji priponki ugotovite, ?e se boste peljali v bolj ali manj varnem tunelu.....

[hadei]

Kako ste zadovoljni z Našimi cestami?

Velikokrat se peljem po cestah, kjer se mi avto prav "smili". namreč nekatere so polne lukenj in nane?enega peska ter kamenja. Zaradi tega se včasih prav sprašujem čemu ob registraciji pla?ujem "cestnino", ?e pa ceste niso urejene oz. vzdrževane kot bi morale bit. ?e ne ?e zaradi izgleda, pa zaradi varnosti.
Tako so tudi opisali "problem" nevzdrževanih cest pri AMZS ?e pred par leti...ali se je do danes kaj spremenilo?!

Ko se spomladi umakne zima, na Naših cestah ne pusti le zNašilne umazanije, soli, prahu in peska, ampak obi?ajno tudi precej po?kodb. Te zagotovo pozna vsak voznik, ?e ne drugače, ko s kolesom zapelje v kakšno luknjo ali ga strese udarna jama. Glavni krivec zanje je prav mraz oziroma kombinacija nizkih temperatur in padavin oziroma vlage.
 
 To Naši cestarji dobro vedo, kako uspe?ni pa so pri popravilu teh po?kodb, verjetno najbolje vemo vozniki, ki se po teh cestah vozimo. ?e najmanj težav je na avtocestah; večina je ?e dokaj novih in nima zNašilnih starostnih po?kodb, pa tudi zime avtocestam obi?ajno prizanesejo, ker so vselej temeljito splučene in se na njih ne nabirata sneg in led.
 
 Ocenjevanje stanja cest
 
 Pri direkciji RS za ceste (DRSC), je ena od metod ugotavljanja stanja cest vizualna ocena stanja voznih površin, ki jo DRSC opravlja ?e od leta 1995 po posebnem strokovnem postopku, ki se imenuje metodologija modificiranega ?vicarskega indeksa. Ocenjevanje stanja cest je kombinacija subjektivnih in objektivnih meril, ocenjevanje pa poteka na mre?ni ravni iz počasi voze?ega vozila, na katerem je nameščena naprava za merjenje razdalje in za pozicioniranje meritev. Prenosni računalnik s posebno programsko opremo je povezan z merilnikom stacioNaše (oddaljenost od izhodi??a odseka), z računalnikom pa ocenjevalec shranjuje informacije o stanju vozne površine za vsakih 50 metrov neposredno v bazo podatkov.
 
 Vizualna ocena stanja ceste obsega različne po?kodbe vozne površine; razpokanost, obrabljenost, po?kodbe z udarnimi jamami, zakrpanost in stanje stikov betonskih plo?? na betonskih voziš?ih. Vsaka po?kodba je opisana z dvema številkama od 1 do 3; prva številka pomeni stopnjo po?kodbe, druga pa obseg poškodovanega dela, ki je določen kot odstotni dele? površine 50-metrskega odseka voziš?a, na katerem je posamezna po?kodba.
 
 Skupek teh ocen tvori ?e omenjeni ?vicarski indeks, ki lahko dose?e vrednosti med 0 in 9, kjer vrednost 0 pomeni vozno površino brez po?kodb, vrednost 9 pa najslab?e močno stanje. Indeks se izračuna za vsakih 50 metrov ceste, odseki cest s podobnimi indeksi pa se zdru?ijo v dalj?e odseke. Nato se izračuna povpre?ni indeks na tak?nem homogenem odseku, ki je nato razvr??en v določen razred poškodovanosti. Razredi poškodovanosti so razvrščeni po stanju voziš?a od zelo dobrega do zelo slabega. Pri Našrtovanju ukrepov za odpravo po?kodb se ob indeksu poškodovanosti upošteva tudi tudi povpre?ni letni dnevni promet na odseku, saj prometnej?e ceste zahtevajo vi?jo raven storitev. Razred poškodovanosti določi potrebo po vzdrževanju, velikost indeksa pa daje oceno za izbiro ustreznega vzdr?evalnega ukrepa.
 
 37 odstotkov cest zelo slabih
 
 In kako dobre dr?avne ceste imamo v Sloveniji? Sodež po ocenjevanju DRSC za leti 2002 in 2003 imamo v Sloveniji v povpre?ju 37 odstotkov cest ocenjenih z oceno zelo slabo, 10 odstotkov z oceno slabo, 12 odstotkov z oceno mejno, 14 odstotkov z oceno dobro in 27 odstotkov z oceno zelo dobro.
 
 Ker dr?avno cestno omre?je sestavljajo ceste sedmih kategorij (avtoceste, hitre ceste, glavne ceste prvega in drugega reda ter regionalne ceste prvega, drugega in tretjega reda), si poglejmo podatke za nekatere kategorije:
 - 28 odstotkov hitrih cest je ocenjenih z oceno zelo dobro, 21 odstotkov z dobro, 8 odstotkov z mejno, 8 odstotkov s slabo in 34 odstotkov z zelo slabo,
 - pri glavnih cestah prvega reda so podatki sledeči: z oceno zelo dobro je ocenjenih 25 odstotkov cest, z oceno dobro 16 odstotkov cest, z mejno 18 odstotkov cest, z oceno slabo 12 odstotkov cest, z oceno zelo slabo pa 29 odstotkov cest,
 - glavne ceste drugega reda so ocenjene tako: 29 odstotkov je ocenjenih z zelo dobro, 15 odstotkov z dobro, 14 odstotkov z mejno, 13 odstotkov s slabo in 39 odstotkov z zelo slabo.
 Za najslab?e ceste pri nas v povpre?ju veljajo regionalne ceste tretjega reda (ki povezujejo sredi??a lokalnih skupnosti s turisti?nimi kraji, obmejnimi območji, mejnimi prehodi ...); zelo slabih je kar 41 odstotkov teh cest, slabih je 10 odstotkov, 12 odstotkov je mejnih, 13 odstotkov dobrih in 25 odstotkov zelo dobrih.
 
 Ocene Naših cest torej kažejo, da vzdr?evalci ve? pozornosti namenjajo prometnejčim cestam, manj pozornosti pa manj prometnim, čeprav bi veljalo pozornost posvetiti tudi tem - ?e zaradi dejstva, da so najslab?e ceste pri nas tiste, ki veljajo za turisti?ne ceste.
 
 Navedeni podatki veljajo le za dr?avne ceste, ki jih je v Našem cestnem omre?ju za 6.150 kilometrov. Od tega je 307 kilometrov avtocest, ki jih upravlja DARS in v tem poročilu niso zajete. Za največji del slovenskih cest - ve? kot 13.900 kilometrov ob?inskih cest in ve? kot 18.200 kilometrov javnih poti - pa morajo skrbeti ob?ine, pri katerih je ocenjevanje stanja in vzdrževanje manj pregledno.
ZNašilne ?zimske? luknje oziroma jame na cesti nastanejo tako, da skozi drobne luknjice na asfaltni površini v vozno plast pronica voda, ki se nabira v vtorih in razpokah. Ker je spodnja plast vozne površine zmrznjena, voda ne more pronicati naprej v tla. Ko so temperature dovolj časa ustrezno nizke, voda v teh luknjicah zmrzne, zaradi svojih fizikalnih lastnosti pa se pri tem ?iri in poglablja oziroma ?iri luknje in razpoke. Ko se temperatura znova zvi?a, se led v teh razpokah raztopi, za seboj pa pusti votle prostor?ke oziroma votlinice. Pod pritiskom avtomobilskih pnevmatik, ?e zlasti pnevmatik te?kih tovornjakov, ki na cesto pritiskajo z večjo maso, se asfalt za?ne kru?iti in drobiti. Vsak naslednji avto, ki zapelje čez tak?no luknjo, oddrobi ?e kakšen ko??ek asfalta ve? in iz luknje kmalu nastane jamica, iz jamice pa udarna jama. Cestarji tovrstne po?kodbe v strokovnem ?argonu imenujejo zmrzlinske po?kodbe, evidentirajo pa jih obi?ajno in?pektorji za ceste.

[Hydraulic]

Strokovno reženo in videno so Naše ceste v qurtzu. Vsaj Naš okoli?,vse tolkrat flikano pa napol narjeno,da se je ?e s traktorjem kdaj ?koda peljat. Vse druge kozlarije se spomnejo pa gradijo,da bi 5 km ceste blo normaln narjeno pa bognedaj!!!

[hadei]

Ja se strinjam. Sicer DURS, kar nonstop popravlja AC, čeprav ni nič narobe....da bi pa popravljali lokalne, ki so res od qurca, pa ni

[soncek]

Pri nas so poleg novozgrajenega bloka na novo asfaltirali cesto, ko so poločili vse cevi in vse kar pa? mora biti za nov blok.
Zdaj sta minila dva meseca odkar so se stanovalci naselili in .... cesta je razkopana. Ne moreš verjet! In to se pogosto dogaja.

[Xandrej]

To so firme bre konkurence lahko je srat s polno ritjo... Nikoli mi nebo jasno:

- Zakaj pri pameti ne delajo kanalizacijske ja?ke na sredini voziš?a ne na sredini ceste kakor delajo poleg tega jih ?e višina jebe pa to ropoče

- v šoli u?ijo da se asfalt polaga v temperaturah bolj poletnih ko pod 10 stopinj valjda Naši imajo najve? dela ko je mrzlo ali pa sredi najvi?je sezone popravljajo avtoceste ko da so malo čez smreko.

- plasti asfalta je pretanka ter slaba podlaga

- Kdo to gradbišče tehnično prevzema kot vsa gradbi??a na svetu? Tisti je zame največjo tele na svetu al pa je slepec..

 poločijo asfalt valjda vse pore?ejo ?e drugi dan ali v mesecu ker so pozabili ali pa so pokregani med seboj plin, telekom, elektro, cestno, nigrad (itak poden od podna)...

- Kdo v dreku semaforje programira imamo bolj rdeči val kot zelen (po drugi strani pa imamo dan brez avtomobila), da človeka srat v MB pa vse soji na vsakem semaforju avti letijo se speljuje itd itd...

Slovejia je itak bolana dr?ava na vseh podrožjih itak boljše nebo pogovarjamo pa se lahko... nažalost ...

[bramar]

K vsemu temu bi dodal:

- da so preozke za tak promet je jasno ?e od nekdaj in vendar se nič ne spremeni.
- kri?i??a so slabo osvetljena ali pa sploh niso (v mestu ali okolici pa preveč).
- nagib mnogih ovinkov je navzven, tako da te ob spolzki cesti sigurno vr?e, a policija beleži le neprimerno hitrost voznika.
- "bankine niso utrjene", obi?ajno napišejo ob izgradnji. Toda od tu naprej niso ne urejene in ne vzdrževane, kar je botrovalo ?e marsikateri nesre?i.
- ?e je kje nesreža zaradi vdolbine, vzbokline in itd., preprosto postavijo znak in za njih je stvar urejena, stem si umijejo roke, vozniki pa ?e naprej vozijo po nevarnih cestah.
- za nesrečo so vedno krivi vozniki ?e zaradi tega, ker so se po taki cest peljal. Tisti, ki cesto zgradijo in vzdr?ujejo pa nikoli.
- ?e avtoceste so marsikje tako slabe, da sploh ne bi smele veljati za avtocesto. Popravljajo pa jih tako in tako vsako leto in pobirajo cestnino za vstop na gradbišče.
- marsikje je preveč prometnih znakov, ki so povrhu ?e nesmiselno postavljeni.
- itd, itd

Verjetno bi se dalo ?e Naštevati, a naj bo dovolj, saj je ?e to preveč. V naprej bom kakšne nesmisle poizkusil posneti.

[Jerry]

Nekatere ceste so bile leta nazaj zelo malo prevozne. Nepremi?nine pa so se tako podražile, da se ljudje selijo ven iz mest. Tiste lokalne ceste pa so sedaj nevemkolikokrat bolj prevozne kot so bile. Ostale pa so iste. Nepopravljene, danes kot je rekel hidravlik ?e za s traktorjem ne vozit.

Investitor nepremi?nin na takih lokacijah bi moral tudi kar se tega tiče kaj postoriti. Najla?e je samo zemljo kupit, blok postavit, pa hitro na drugo stran.

Pa ne govorim o tem da bi on moral zdaj narediti cesto, ker to je verjetno v pristojnosti ob?ine. Ampak vseeno

[deyo]

Ja se strinjam. Sicer DURS, kar nonstop popravlja AC, čeprav ni nič narobe....da bi pa popravljali lokalne, ki so res od qurca, pa nič.

Ha,ha,ha mislim da DURS (Dav?na uprava RS) ne popravlja cest pa? pa DARS :AngelPray:

[Jerry]

Ha,ha,ha mislim da DURS (Dav?na uprava RS) ne popravlja cest pa? pa DARS :AngelPray:

hehe ko sem prebiral temo malo prej se mi je zdel nekaj narobe.....hehe zdaj vem ampak prej pa sem tud vedu zakaj se gre......jeeee deyo.

[Francl]

Teh uradov za ceste je ve?, kar je prikladno, ko se je treba izgovarjati, zakaj so ceste v tako slabem stanju. DARS se ukvarja z avtocestami, z ostalimi pa upravljata ?e DDC in DRSC. Sicer ne vem točno kakšna je razlika, lahko pa se pozanimam.

[hadei]

Haha, DEYO...si me dobil ja.
Kaj se tiče DARSA je samo zadol?en za avtoceste, da, logi?no. Samo kaj sem hotel povedat z njimi je to, da, ko gledam katere dele avtoceste popravljajo so v takem stanju, da se jih ne bi rabli dotikat ?e par let...dobesedno. A cestna podjetja pa rabijo toliko časa, da popravijo luknje, dokler ?e cel avto noter ne pade.

[_janez_]

To so firme bre konkurence lahko je srat s polno ritjo... Nikoli mi nebo jasno:

- Zakaj pri pameti ne delajo kanalizacijske ja?ke na sredini voziš?a ne na sredini ceste kakor delajo poleg tega jih ?e višina jebe pa to ropoče

- v šoli u?ijo da se asfalt polaga v temperaturah bolj poletnih ko pod 10 stopinj valjda Naši imajo najve? dela ko je mrzlo ali pa sredi najvi?je sezone popravljajo avtoceste ko da so malo čez smreko.

- plasti asfalta je pretanka ter slaba podlaga

- Kdo to gradbišče tehnično prevzema kot vsa gradbi??a na svetu? Tisti je zame največjo tele na svetu al pa je slepec..

 poločijo asfalt valjda vse pore?ejo ?e drugi dan ali v mesecu ker so pozabili ali pa so pokregani med seboj plin, telekom, elektro, cestno, nigrad (itak poden od podna)...

- Kdo v dreku semaforje programira imamo bolj rdeči val kot zelen (po drugi strani pa imamo dan brez avtomobila), da človeka srat v MB pa vse soji na vsakem semaforju avti letijo se speljuje itd itd...

Slovejia je itak bolana dr?ava na vseh podrožjih itak boljše nebo pogovarjamo pa se lahko... nažalost ...

načeloma je šelja, da so kanalizacijski ja?ki postavljeni v sredino voznega pasu, ampak velikokrat to ni močno, namreč komunalnih naprav v cestnem telesu je precej in vsaka zahteva določen odmik med seboj. Poleg tega je pri kanalizaciji pravilo da se odvodnjava gravitacijsko, zato večkratni prehodi preko ceste in seveda križanja z vsem drugim niso zašeljena.

Zelo, zelo dvomim da pri vas asfaltirajo pod 10 stopinjami, ?e pa ?e obstajajo aditivi, ki omogočajo tako delo. Na avtocestah in glavnih cestah se v času sezone ne dela, razen nujnih del.

Ne vem od kod ti informacija o debelinah asfalta in koliko ve? o temu, da lahko to ocenujej?. namreč za vsako cesto, z določeno stopnjo prometa (razen mestnih ulic), se naredi dimenzioniranje voziš?ne konstrukcijeglede na vrsto in koli?ino prometa. Poleg tega se upoštevajo ?e vsi ostali klimatski pogoji.

Kaj ti imaš neomejeno koli?ino denarja in si lahko privo??i? vse kar ti pade na pamet? Verjetno je odgovor ne. Tako imajo tudi ostali upravljalci enako težavo in pa? delajo, ko pride zadeva na vrsto.

Pri zelenem valu pa dvomim, da voziš po predpisih in omejitvah, namreč semaforji so prilagojeni na hitrosti, ki so na tistem odseku.

@Francl
DDC je inženir in opravlja inženiring in nadzor nad gradnjo, medtem ko je DRSC upravljalec dr?avnih cest, ki so zgrajene

[Jerry]

Po kakšni hitrosti moraš vozit da ujame? zeleni val...eh pa tako redko se to zgodi da lahko peljem, pa je čist vseen ?e peljem po omejitvah ali pa ne. Kar pa se tiče da cesto razrijejo in poločijo npr. kanal....jo in potem zaasvaltirajo čez dva dni pa kopljejo za nevem kak kabel. To je čista resnica in največji idiotizem kar ga lahko vidiš. In v glavnem vedno tako delajo. Torej ?e kopljejo točno ve? da bodo potem ?e eni za njimi prišli spet kopat.

Da je pa šelja da so kanali po sredini je tudi butasto......ceste so v glavnem narejene kot citro stre?ica....kaj bi ?leb na vrhu strehe pošel. Zato pa imamo jezera po nalivu.

?e stvar ne štima nekaj ni v redu, popravi ali preizkusi novo.

[Xandrej]

načeloma je šelja, da so kanalizacijski ja?ki postavljeni v sredino voznega pasu, ampak velikokrat to ni močno, namreč komunalnih naprav v cestnem telesu je precej in vsaka zahteva določen odmik med seboj. Poleg tega je pri kanalizaciji pravilo da se odvodnjava gravitacijsko, zato večkratni prehodi preko ceste in seveda križanja z vsem drugim niso zašeljena.

Zelo, zelo dvomim da pri vas asfaltirajo pod 10 stopinjami, ?e pa ?e obstajajo aditivi, ki omogočajo tako delo. Na avtocestah in glavnih cestah se v času sezone ne dela, razen nujnih del.

Ne vem od kod ti informacija o debelinah asfalta in koliko ve? o temu, da lahko to ocenujej?. namreč za vsako cesto, z določeno stopnjo prometa (razen mestnih ulic), se naredi dimenzioniranje voziš?ne konstrukcijeglede na vrsto in koli?ino prometa. Poleg tega se upoštevajo ?e vsi ostali klimatski pogoji.

Kaj ti imaš neomejeno koli?ino denarja in si lahko privo??i? vse kar ti pade na pamet? Verjetno je odgovor ne. Tako imajo tudi ostali upravljalci enako težavo in pa? delajo, ko pride zadeva na vrsto.

Pri zelenem valu pa dvomim, da voziš po predpisih in omejitvah, namreč semaforji so prilagojeni na hitrosti, ki so na tistem odseku.

@Francl
DDC je inženir in opravlja inženiring in nadzor nad gradnjo, medtem ko je DRSC upravljalec dr?avnih cest, ki so zgrajene

Po vsej vrjetnosti sem ti stopili na ?ulj...

- Glej ?e je tudi tak pol pa se naj nau?jo višine delat, da ti nena pri vsakem posranem kanalu naredi BUM BUM... (kaj pa zdaj?)

- Naslednič ko bodo asfaltirali pozimi ti pošljem slike pa si mi dol?an večerjo...

- Glej ne ti meni tralala... Debelina asfalta je premala na vsakem večjem semaforju se naredijo ?lebovi ali pa valovi kjer se speljuje ali je asfalt v dreku ali pa nimajo osnovnih pojmov o podlagi (naj jih Rimljani nau?ijo). Vse razpoka. Saj vidiš ko asfalt razpade kakšna je plast...

- Ja zato ker vsako leto plačam 200? cestnine poleg vseh cestnin ki me pride 5 jurjev do kopra pa nazaj...

- Pridi v MB pa ?e ujame? zeleni val dam za novo C4 res. Edin zeleni val ?e se jim ne zjebe je Proletarske brigade pa ?e to bolj tak tak. O omejitvah ti meni ne rabiš ker v mestu je 50 in od bolnce do evroparka ve? kot 40 ne moreš peljat im po vsem mestu... ?e ne ve? ne govori bo ?e kakšen maribor?an potrdil...


Zgleda da dela? v kakšni dr?avni firmi kateri se ukvarjate s to infrastrukturo pa se ti opravičujem ?e sem povedal resnice... Aja da te razveselim sem v osnovi naredil Gradbeno tehnično in o asfaltu kar nekaj vem saj smo se dudlali asfaltne baze postopke, nizke gradnje opisno geometrijo, mehaniko, statiko pa ?e kaj tak da...