Èez Notranjsko in Suho krajino z žabo

[Lovro]

Ker sem po morskih počitnicah imel še teden dni dopusta, sem ga izkoristil tudi za enodnevno potepanje po Notranjski in Suhi krajini.

Idejo sem dobil na podlagi knjige Meč in vihar, ki jo je napisal moj oče in med drugim precej natančno opisuje tudi starorimsko preteklost naših krajev. Tako sem se odločil, da si podrobneje ogledam nekaj takih bližnjih lokacij.
Navdih za ogled Suhe krajine sem dobil, ko sem videl Garačev prispevek o muzeju vojaške zgodovine in po knjigi-potopisu Franceta Bevka: Ob morju in Soči.

Najprej sem se usedel v žabo in se med njenim dvigovanjem zazrl v enega mojih najljubših razgledov, na sprednjo havbo. Ohhhhhh, kok fajn.
V Logatcu sem tankal najprej žabo, nato pa še sebe z enim kofetom. Pravzaprav sem hotel spiti kavo v piceriji Galija, ki stoji na mestu nekdanje starorimske preprežne postaje, ob glavni cesti, nasproti petrolove bencinske črpalke. Na tej trasi je namreč že takrat bila speljana cesta Via militaris, ki je povezovala apeninski polotok s podonavjem in nato proti takratnemu Bizancu.
Žal še ni bilo odprto in sem spil kavo drugje. Med pitjem sem v miru prelistal Bevkovo knjigo in si dokončno splaniral vse točke izleta.

Najprej sem si ogledal rimsko trdnjavo - castro na Lanišču, malo višje od Logatca, v smeri proti Hrušici in naprej proti primorski. To so ostaline starorimske trdnjave, ki je bila del poznorimskega obrambnega sistema Claustra alpium iuliarum, ki je branil romsko matico pred vdorom barbarov, pa tudi v primerih pogostih državljanskih vojn v tistem času. To je bilo izredno dolgo obzidje, ki je v treh linijah potekalo tudi čez ozemlje Slovenije, na našem koncu preko Vrhnike, Logatca in Hrušice.
Da ne bom preveč pisal, si lahko glavne stvari preberete tudi na fotografijah info tabel, če pa vas zadeva bolj zanima, pa priporočam v branje očetovo knjigo.

Gre za eno redkih pri nas obnovljenih takih trdnjav. Obnovljeno je obzidje, kar se tiče notranjosti, pa je na eni izmed tabel predstavljena študija, kako naj bi notranjost izgledala.

[Lovro]

Èe ste že tam, se vam splača se podati tudi na cca. 20 minutni sprehod do razgledišča v bližini. Razgledišče je pokrito in lahko tam tudi posedite za kako malico ali pa kar tako.
Z razgledišča se vam nudijo lepi razgledi na Alpe, vključno s Triglavom, ki so se, na ta dan, sicer malce izgubljale v meglicah (o "kvaliteti" fotoaparata v trenutnem mobilniku pa sem že pisal) in na notranjski del Slovenije.

[antasi]

Se mi je zdel da imaš pisateljevanje v krvi:BigThumbs:

[Lovro]

Hvala za kompliment.

Od Lanišča sem se zapeljal še naprej v smeri primorske in sicer do arheološkega parka Ad Pirum na Hrušici, kjer so ostaline trdnjave Ad Pirum, ki je služila tudi kot starorimska pošta.
Trdnjava je varovala prehod na primorsko stran, vse do naslednje trdnjave, ki je stala na mestu sedanje Ajdovščine.

Že ko se pripeljete tja, tik pred gostilno zagledate ostanke nekdanjega vhoda v trdnjavo (prva slika). Takoj nato, levo in desno, zagledate ostanke obzidja z info tablami.
Dve sem tudi poslikal, da si lahko preberete kaj več, kako naj bi to nekoč izgledalo, pa lahko vidite  na tej povezavi: https://www.google.si/search?q=ad+pirum&tbm=isch&imgil=9qKslTeuapIGCM%253A%253B4XgkI0JRL1ipUM%253Bhttps%25253A%25252F%25252Fwww.cosmopolitan.si%25252Faktualno%25252Farheoloski-park-ad-pirum-je-odprl-nova-vrata%25252F&source=iu&pf=m&fir=9qKslTeuapIGCM%253A%252C4XgkI0JRL1ipUM%252C_&usg=__2jVnAN3Kym-wa4fZEDO-8Du3cBA%3D&biw=952&bih=1033&ved=0ahUKEwiT6IiR_qvVAhVrLsAKHR0HBqIQyjcITA&ei=Ay97WdPaKuvcgAadjpiQCg#imgrc=9qKslTeuapIGCM:.

V gostilni točijo fino hladno pivo, prav tako imajo tudi bogato ponudbo hrane, od klasičnih jedi, pa do več vrst divjačine.
Vsekakor, po mojem vredno obiska.

[Lovro]

Po ogledu arheološkega parka in krajši debati ob pivu z nekaj domačini na temo starih vozil, kar je vzpodbudila pred  gostilno parkirana moja žaba, sem se odpeljal do Planinskega polja.

Tu sem poslikal žabo v ambientu, saj gre za lepo pokrajino. Mimo ostankov dvorca Planina (Haasberg) in preko nekdanjega pripadajočega parka, sem se zapeljal do slikovitega mostu v kraju Planina, katerega sem spet poslikal.
O tem kraju sem podrobno pisal, že pred 5 leti, v reportaži "Kratek izlet na Notranjsko (http://www.citroenar.eu/showthread.php?t=8852), zato tu ne bom izgubljal besed.

Nato sem, malo naprej, parkiral žabo v senco mogočnega drevesa in si na tamkajšnji klopci privoščil malico. Tako sem lepo, v miru sedel tam, jedel in užival v pogledu na žabo in pokrajino pred mano.
Tam sem ostal kakih 20 minut, nato pa sem se odpravil, po malo manj znani poti, do Predjamskega gradu.

Se nadaljuje.

[Lovro]

Omenjena, s smerokazi za Predjamski grad na novo opremljena cesta, me je pripeljala do postojnskega, kjer sem se do gradu tudi zapeljal.

Ker sem imel v planu ogled muzeja vojaške zgodovine, se za ogled gradu nisem odločil. Poleg tega je itak bilo preveč gneče, saj je v tem času turistična sezona na višku. Karta za odraslega stane slabih 14 EUR, otroške pa dobrih 8 oz. 1 EUR za otroke, mlajše od 5 let.

Tako sem poslikal le okolico, med drugim tudi kapelico s starim drevesom. Nasploh velikokrat opazim stara drevesa pred starejšimi sakralnimi ali za skupnost kako drugače pomembnimi objekti. Verjetno to res izhaja iz starih časov, ko so se vaščani pomembne stvari menili pod vaškimi lipami.

Tudi, če vas sam grad ne zanima, se vam splača obiskati ta konec, saj vam je na voljo več različnih tematskih sprehajalnih poti, o čemer priča tudi info tabla na zadnji sliki.

V bližini imajo tudi kamp.

[Lovro]

Seveda je bilo za sprehod tisti dan prevroče (vročinski val), zato sem se raje, na poti nazaj, ustavil pred zanimivim starim kozolcem toplarjem. Tam je bila tudi simpatična oštarija z velikim pokritim vrtom (v ozadju na prvi in drugi sliki), kjer sem se ohladil ob pijači.

Kozolec stoji na križišču cest iz Planine in Postojne, kjer se združita v smeri proti Predjamskemu gradu.
Kozolec je bil narejen že v daljnjem letu 1883, je še v originalnem stanju in tja pred leti preseljen iz Šentjošta nad Horjulom. Več o njem si lahko preberete na spodnji info tabli.
Pod njim je zbirka furmanskih vozov in postrojenja za žganjekuho. Na stenah so obešene tudi table, ki opisujejo tamkajšnje življenje v starih časih.

Po ogledu sem si v senci privoščil še hladen cider (jabolčnik), joj, kako je to pasalo v tisti vročini.

[Lovro]

Pot sem nadaljeval v smeri Pivških presihajočih jezer.
Sicer se, glede na vreme nekaj zadnjih tednov, nisem nadejal, da bo tam kaj vode, vendar sem pričakoval, da bo kljub vsemu vožnja zanimiva.

Tako sem tik pred Pivko zavil na stransko cesto, ki med drugim vodi tudi na vojaško vadbišče Poček. Ta me je pripeljala do simpatičnih makadamskih cestic in lepe pokrajine, ki lepo valovi pod omenjenim vadbiščem.
Peljal sem se, dokler se ceste niso spremenile v boljše kolovoze, nato pa po isti poti nazaj.
Na prvo žogo nič posebnega, vendar je bilo vredno vožnje že zaradi tiste pokrajine.

[gule]

Lovro, ko te stvari gledam in berem mi je hudo.
Domotožje...

[Lovro]

Saj bi že kaj več napisal, pa sem izgubljal čas s prepirom v moji temi z vabilom na skupni potep, ki so jo sedaj izbrisali.

[gule]

?zakaj

[Lovro]

Je vse v sardelicah.

[Lovro]

Nič, gremo naprej.

Že večkrat sem razmišljal, da bi si ogledal muzej oz. Park vojaške zgodovine Pivka, pa se nekako nikoli nisem odpravil tja oz. sem večinoma pozabil nanj.

Ko pa je Garač objavil slike muzeja, sem se odločil, da si ga, glede na to, da sem itak takrat planiral izlet na Notranjsko, končno le ogledam.

Tako je bila moja naslednja postaja Pivka, kjer sem poslikal žabo ob tistem velikem "hortikulturnem" tanku, nato pa sem se odpravil v muzej.
Sam muzej je sestavljen iz komande in petih paviljonov. Od tega dva paviljona služita le kot depoja in nista na ogled brez dogovora.
So pa na ogled zbirke v ostalih treh, prav tako je nekaj eksponatov tudi zunaj, med stavbami.

Več o muzeju si lahko preberete tudi na: (http://parkvojaskezgodovine.si/), za orientacijo, o čem pišem, pa vam bo v pomoč tudi sken karte muzeja.
Sliko sem pustil kot ležečo, ker je tako večja in se lepše vidi.

[garac]

Haha, vidim, da so ti enako narisali na mapo... s tem, da sem firbčen, kot sem pogledal tudi tanke v garažah zgoraj, ki jih pripravljajo za Septembrski dogodek. So jim fantje ravno malo pod kikle gledali...

[Lovro]

Najprej se sprehodite do komande, kjer je blagajna s trgovino z vojaško robo, restavracija Kantina in TIC, v zgornjih nadstropjih pa je pregledna razstava vojaške zgodovine na splošno in različne priložnostne razstave.

Pregledna zgodovinska razstava obsega obdobja od pradavnine z loki in puščicami, pa do osamosvojitvene vojne, kjer sem poslikal tudi tisto znano fotko prerešetane marice nam ljube znamke.

Trenutno sta tam tudi dve začasni razstavi.
Prva je na temo razvoja oklepnih vozil, kjer stalno predvajajo dokumentarne filme na to temo, zraven so vitrine z maketami tankov.
Druga obravnava zračno (2. svetovno) vojno nad Slovenijo in sicer preko fotografskega gradiva ter ostankov letal, ki so bila sestreljena nad Slovenijo, od drobnarij, pa do blokov motorja, platišča in dela smernega krmila bombnika Liberator.