Potovanja z GS-om

[Lovro]

Nice.

[gule]

Zelo lepa pokrajina in odlične slike...tista v ovinku in tista z yu tablicami, pa kuža pred steklom...ma vse...svaka čast za trud!

[Čojko]

Jesen je mimo. Ali si šel na izlet?

[MSrougeZX]

Danes sem si ogledal modrega gs pred mercatorom v kr gori...lepo je bilo vse u stilu...ponyji so pa tak zmagali.

[Čojko]

Super!
Eni so še smuče potrebovali.

[gigo]

Meni so pokrovi od palaske zelo všeč na temu gs-u. Kje jih staknem za mojga? A so platišča potemtakem za te pokrove kaka posebna al..?
Vsakorat ko vidim tega GS-a je kot, da sem nazaj v Jugi.

[zlikovski]

Preveri, če kdo ima, mogoče pašejo od CX-a, tak na prvi pogled mi delujejo enake.

[amipick]

Platišča so enaka,samo nastavki drugačni.
Za pokrove,škoda,sem jih imel ma te je čojko prehitel...od CX pa ne pašejo
-CX 14col,GS 15col

[ModelJT]

Sam verjetno more gigo nabavit ene navadne jeklene feltne, da bo pokrove gor dobil, čez litke verjetno ne grejo?

[Čojko]

Kupil si superco, ne pallasa. Navadna platišča in male radkape se najbolj podajo dvojnim žarometom.

[gigo]

Ok, pol bom pa staknu še navadne feltne. Tele ki jih mam zanimajo našega GSCluba.

[mezy]

Živ!

Danes ponoči smo zaključili nov jesenski podvig, ki je vsem potnikom v GS-u prinesel nepozabne spomine in popolnoma presegel pričakovanja.
No pa naj začnem:

Po enem letu predaha smo se s kolegi letos ponovno odločili, da se odpravimo na izlet, tokrat malo ''bližje'' in omejeno na 7-8 dni. Izbrali smo si traso čez Plitvice in po Jadranski magistrali na Èrnogorsko obalo, nato pa v notranjosti Èrne gore in preko Durmitorja v Bih, natačneje v Sarajevo. Po nekaj ovinkih v Bih smo se nato vrnili preko Doboja in po avtocesti nazaj v Slo.

Prvi dan. Štart iz Bleda v zgodnjih jutranjih urah preko Karlovca na Plitvička jezera. Prvi dan žal nismo imeli sreče z vremenom, vendar smo si kljub temu ogledali jezera ter se po stari cesti odpeljali naprej preko Bjelopolja(za mene pravi naravni fenomen-povsod okoli je močno deževalo, tam pa že zelo dolgo niti kaplje sodeč po popolnoma požgani travi) v Zadar ter naprej do končnega postanka v Šibeniku, kjer smo prenočili.

[mezy]

Drugi dan: štart v zgodnjih jutranjih urah s ciljem v enem dnevu priti do Èrne gore. Iz Šibenika do obrobja Splita smo najprej vozili po avtocesti, nato smo se preusmerili na Jadransko magistralo in tam nadaljevali pot. Za mene še vedno ena izmed najlepših cest kar sem jih prevozil. Malo naprej od Makarske smo našli rajsko plažo, na kateri smo bili popolnoma sami. Si lahko predstavljam kako tam izgleda sredi julija uf... Pot smo nadaljevali preko Neuma do Dubrovnika, kjer smo doživeli izplutje križarke. Šele tam smo ugotovili da nas ura že kar precej preganja in smo pohiteli naprej do Kotorja, kamor smo prišli v poznih urah, je bila že krepko čez 8. Po iskanju prenočišča je sledil ''odmor'' v kafani znotraj starega mesta.

[mezy]

Tretji dan: Pred nami je bil popolnoma umirjen turistični dan, saj smo za naslednjo noč izbrali Budvo, ki je le streljaj od Kotorja. Povzpeli smo se na Lovčen, kjer je nahaja mavzolej Petru Petroviču Njegošu, simoblu ponosa Èrne gore. Pot do tja predstavlja zavita gorska cesta z dobrim asfaltom ter spektakularno panoramo. Do mavzoleja na koncu sicer vodi 500 stopnic, ki so se nam kar zamerile. Posledica kotorske noči in manjšega mačka naslednji dan je bil namreč padec kolega ki skrbi za fotografije na eni izmed stopnic, zato je kasnejših slik nekoliko manj. Ob mavzoleju na vrhu Lovčena se pokaže izredno lep pogled na Èrno goro, tako se vidi del Kotorja, Tivata, Ulcinja, Cetinj, Podgorice itd... Po izredno dobrem kosilu v gostilni Belveder v Cetinjah smo nadaljevali pot do Budve, kjer smo prenočili.

Točno, na poti na Lovčen sem sprobal tudi na novo postavljen ZIP-LINE za 10€, super zadeva!

[mezy]

Èetrti dan: Iz Budve, ki nikomur ni bila pretirano všeč smo štartali zgodaj in se odpeljali do Ade Bojane v Ulcinju. To je bila moja želja, saj sem hotel ponovno vozit malo po peščeni plaži. Izkušnja izpred štirih let ko sem bil zadnjič z GS-om v Ulcinju je bila koristna, saj mi je letos kar šlo Pot smo nadaljevali mimo Podgorice do Nikšiča ter naprej v planine, natančneje na dobro poznano turistično točko - v Žabljak. Tu bi najprej omenil da so ceste izjemno dobre! od Nikšiča do Žabjaka je narajene popolnoma nova dvo,tropasovna cesta, ki je bila v našem primeru popolnoma prazna. Ko smo se povzpeli na 1500m nadmorske višine nas je čakala tudi občutna sprememba vremena. Za razliko od jutranjih 25 stopinj celzija na Adi Bojani smo dan zaključili v Žabljaku na slabih 5 stopinj celzija. Tu smo prenočili apartmajih, saj v Etno selih hišice niso imele gretja in posledično niso bile na voljo.