Potovanje po bivši jugi in albaniji

[kalbo]

Potovanje je bilo sicer lani, je pa ravno pravšni termin, da še v kom vzbudim skomine in mu olajšam odločitev o letošnjem dopustu. Opis poti je namenoma skrčen le na osnovne podatke. Vseh zanimivosti vrednih ogleda je preveč, da bi jih na tem mestu lahko opisal (preveč tipkanja).

Začelo se je z obiskom spomladanskega srečanja v prlekiji. Po prijetnem druženju čez vikend sva se v nedeljo po kosilu odpravila preko hrvaške meje po stari magistrali proti Osjeku. Do večera sva prišla do mesta Donji Miholjac, kjer pa razen precenjenega hotela ni bilo ničesar. Zato sva se odpravila do mesta Harkany na madžarako stran, ki je odaljeno le nekaj kilometrov in tam prespala (velik zdraviliški kompleks)

[garac]

u tale ta tretja slikca mi je pa všeeč zelo

[kalbo]

Drugi dan sva pot nadeljevala s prečkanjem srbske meje in preko Somborja, Vrbasa in Novega Sada prispela do NP Fruška gora. V tem NP je krasna gričevnata pokrajina in nekaj slikovitih samostanov. Enega od teh sva si tudi ogledala. Po nadeljevanju poti sva proti večeru prispela do Beograda, se malo zapeljala po mestu in se zvečer odpravila v kamp.

[kalbo]

Slika s spačkom v vlogi glavnega manekena v vseh mogočih pozah in ozadjih...se jih ne naveličaš.

[kalbo]

Naslednji dan sva šla na Avalo, kjer sva se povzpela na novozgrajeni stolp. Razgled je res neverjeten. Nadaljna pot naju je vodila preko Mladenovca, Kragujevca in Kruševca do Ribarske banje, kjer sva prenočila.

[kalbo]

Zjutraj po močni domači kavi in domači rakiji je šlo kot raketa. V Leskovcu sva se ustavila za obilno kosilo. Podprta z dobrotami iz žara sva nadeljevala preko makedonske meje in do večera prišla do Prilepa, kjer sva prespala.

[kalbo]

Dopoldan sva naredila kratek sprehod do tržnice in starega mestnega jedra, nato pa sva se peš povzpela na manistir Treskavec. Vspona je kar slabi dve uri, je pa vredno tega truda, kajti razgled je čudovit. Popoldan sva nadeljevala pot preko Bitole do Prespanskega jezera, ter nato preko NP Galičica do Ohridskega jezera, kjer sva prespala.

[kalbo]

Naslednji dan sva najprej obiskala Sv. Naum, ki ga nikakor ne smete izpustiti, če boste v bližinis. Nato sva se odpravila v Ohrid, kjer sva pohajkovala cel dan. Vmes sva si vzela čas za panoramski izlet s čolnom, ki ponuja lep pogled na mesto in Sv. Jovan Kaneo. Popoldan sva se zapeljala do vasice Radoža pred albansko mejo, kjer sva prenočila.

[dvorjan]

Podobno turo (mogoce ne tako obsezno) si zelim narediti tudi sam. Ima se kdo podobne vzgibe? =)

[janez]

Ja ... jaz in moja. Ko bo DAK fertik... Verjetno naslednje poletje. Se združimo?

[sop]

Kako pa kaj Albanija?
nekaj podobnega sva ze naredila z mojo zeno vendar sva zaradi okoliscin samo sibala cez Albanijo brez postanka (makedonija - crna gora), pa se nisem mogel vstekat to drzavo. pa se obvoznico okoli Tirane so delali tako, da se sva morla prebijat cez center.
Ostalo je blo pa super, tako kot si opisal. vidim pa zdaj, da sma par zanimivih stvari izpustila.

p.s. pa nisva bila s citroenom

[kalbo]

No pa je na vrati albanija.
Ta dan je bilo vožnje največ: čez albansko mejo sva nadeljevala preko Podgradca, Korce, pa vse ob grški meji do obmorskega mesta Sarande. Pot in pokrajina idealni za vožnjo s spačkom in proti pričakovanju boljše ceste. No sem pa tja kakšen konec ceste tudi manjka.

[kalbo]

Iz Sarandea sva zjutraj nadeljevala ob obali proti severu. Tudi v albaniji se turizem zelo hitro razvija in precej plaž je že pozidanih. Še vedno pa je na desetine kilometrov neobljudenih plaž s skoraj belo mivko, so pa praviloma težko dostopne. Vmes sva z obale zavila do mesta Berat, ki je znano po svoji pristni arhitekturi in končala dnevno turo v Krujah. Tudi to mesto je zelo lepo, poleg tega pa sva v hotelu, kjer sva prenočila (sva si privoščila) naletela ravno na poroko, ki pa je bila tudi za naše razmere uelo raskošna.

[kalbo]

Pot sva nadeljevala do hidroelektrarne Koman. Pot je ovinkasta in delno makedamska, razgled na jezero in okoliško pokrajino pa je čudovit. Popoldan pa sva krenila proti črnogorski meji, ki sva jo zvečer prečkala in prespala ob Skadarskem jezeru.

[kalbo]

Tu naju je zjutraj zbudil lastnik spačka, ki živi v bližini in tako je šel dobršnji del dopoldneva. Možakar je res prava faca in je po poklicu >pjevač izvorne muzike<. Video si lahko ogledate na You Tube, Nikola Buskovic - car za zene. Nato sva krenila proti Podgorici, Danilovgradu in se ustavila še na samostanu Ostrog. Tu sva prejela klic, da je enemu od treh spačkov iz gorenjske ekipe, ki je potovala proti Grčiji, odpovedala bencinska pumpa, in to le 20 km stran od naju. Ker sem imel s seboj rezervno, smo se dogovorili, da jo dostaviva. Ta čas so okvarjeno že odstranili in nova je bila v nekaj minutah na mestu. Zapeljali smo se do bljižnega bifeja, kjer je skoraj zmanjkalo stolov zaradi tako številnega obiska kar štirih avtomobilov naenkrat. Vsaj hladnega piva so imeli za eno rundo. No, po kratkem druženju smo pot nadeljevali vsak v svojo stran. Midva sva dan zaključila na Žabljaku, kjer sva se sprehodila do Èrnega jezera, ki leži v NP Durmitor.