Izlet preko gorenjske na primorsko

[Lovro]

Ker sem žabo dobil s popravila precej pozno, sem ob koncu sezone moral izkoristiti za vožnjo skoraj vsak malo lepši dan.

Vremenska napoved za zadnji torek v novembru je obljubljala sonce ali vsaj suho vreme na zahodu države, tako da sem to takoj izkoristil za enodnevni izlet.
Že nekaj let sem se hotel peljati z avtovlakom, ki vozi med Bohinjem in Posočjem, zato sem se odločil, da je tokrat pravi čas za to.

Za razliko od zahoda, na poti na Gorenjsko bilo ravno suho.
Na Bledu je bilo že bolje, dež je ponehal. Priložnost sem izkoristil za idilično fotografijo.
Tik pred Bohinjsko Bistrico sem slikal še zanimivo nizko oblačno bazo. Intenzivne barve narave so me prav vabile, da jih slikam v družbi moje žabe.

[Lovro]

V Bohinjski Bistrici se nahaja simpatična mini železniška postaja, s katere vozi tudi avtovlak.
Ta trasa se imenuje Bohinjska proga. Po njej vozi tudi muzejski vlak, ki ga večino leta vleče parna lokomotiva. V času suše, zaradi nevarnosti požara, pa jo nadomesti starodobna električna lokomotiva.

Tako kot na Notranjskem, je tudi na Gorenjskem polno gozdov, zato je tudi tu, kamor koli pogledate, prisotna lesna industrija.

Avtovlake vleče španska lokomotiva Macosa, serije 644 (licenca serije ameriške GM 661), popularno imenovana Španka.
Èeprav je nekoliko manj zmogljiva od GM 661 (Kennedy) ali novejše GM 664 (Reagan), naj bi bil zelo dobra za vleko tovornih vlakov do 800 ton.
V primerjavi z originalnimi 611 jo najlažje ločite po manjših stranskih oknih.
Lokomotive teh serij so očitno dovolj kakovostne in zanesljive, saj jih uporabljajo že od leta 1973, 661 celo od leta 1961 in 664 od leta 1984.
Ena prvih 661 naj bi med iztovarjanjem z ladje padla v morje. Ko so jo izvlekli, je po osnovnem čiščenju obratovala popolnoma brez težav.

Ker so zame lokomotive teh serij (sploh zvok motorja ob pospeševanju) najimpresivnejše  od vseh v SŽ, sem jo seveda moral slikati iz vseh zornih kotov. :take_picture:
Očitno lokomotiva služi tudi kot rekvizit za igro. :emot77:

[Lovro]

Ker je bilo poletne turistične sezone že dolgo konec in se zimska sezona še ni začela, je bila žaba edini avtomobil na vlaku.

Za vkrcanje morate biti tam vsaj 10 minut pred odhodom. Enako velja, če štartate v Mostu na Soči, v Novi Gorici pa morate biti tam vsaj 15 minut pred odhodom.
Vozite se kar v avtu, če ga nimate, se vozite v potniškem vagonu. Vozovnico kupite pri sprevodniku oz. vlakovodji, ki čaka pred vlakom. Cena do Posočja (postaja Most na Soči) znaša 14 EUR za voznika in avto, za vsakega dodatnega potnika pa 5,8 EUR. Otroci do 12 let imajo 50% popust.
Sama vožnja do Mosta na Soči traja cca. 40 minut.

Ker ni bilo gneče, mi je prijazen sprevodnik ponudil vožnjo v vagonu, vendar sem se raje odločil za vožnjo v avtu, saj je bolj zanimivo.
Malo sva poklepetala še o žabi, nato pa me je fotografiral ob njej.

Na žalost so ravno takrat na progi nekaj delali, zato je vlak vozil le do Podbrda. To pomeni le 10 minutno vožnjo skozi predor (cena 9,50 EUR), ki vodi pod Koblo in vožnjo po cesti skrajša za približno pol ure. Dolg je 6.339 metrov in je bil najdaljši predor na progi Praga - Jesenice - Gorica - Trst, znani kot Transalpina ali Wocheinerbahn.
Več o tem: https://sl.wikipedia.org/wiki/Bohinjski_predor

Kljub temu sem se odločil za vožnjo in tako prispel v majhno mestece Podbrdo, stisnjeno v ozko sotesko Baške grape, kjer je prostor le za železnico, cesto, reko Bačo in še kako hišo.
Baška grapa je znana tudi po prvem povojnem slovenskem filmu "Na svoji zemlji", posnetem med letoma 1947 in 1948.
Tu se je med oblaki pojavil tudi prvi delček modrega neba.

Še en pogled nazaj proti tunelu. Žal je tovornjak parkiral ravno pred čudovitim starim vhodnim portalom, tako da se ga le delno vidi.

[Lovro]

Ker ni bilo mogoče prevoziti z vlakom celotnega in najzanimivejšega dela trase do Mosta na Soči, sem to moral preložiti na (verjetno) kak spomladanski izlet.

Kljub temu nisem kaj dosti sekiral, saj je bila vožnja z žabo, sploh po tako dolgem času, zelo prijetna in sem užival maksimalno.

Sem se pa odločil, da bom progo čim bolj podrobno poslikal s ceste, saj velja za eno najbolj slikovitih železniških tras v tem delu Evrope. Z vsemi svojimi predori, mostovi in nadvozi ima komaj kakšen "normalen" odsek, kot boste videli na naslednjih fotografijah.

[Lovro]

Ob železnici boste videli tudi takšne lokalne lepote, kot so samotne kmetije in številni lepi slapovi, ki se kar sredi gozda spuščajo proti Bači, kadar so vode visoke.

[gule]

Tole je odlično. Voziš se z avtom in piješ. Ni strahu od zakona. Tisti kozolec z okni in cvetjem, bi pa imel.

[Lovro]

Voziš se z avtom in piješ. Ni strahu od zakona.

Niti ne, je treba kasneje zapeljati iz vlaka in nadaljevati pot po cesti. Razen, če se boš na vlaku gor in dol vozil, hehe.

[Lovro]

Nato spet proga z enim od slapov v ozadju na prvi sliki.

Kot sem že napisal, v soteski je prostora le za reko, železnico, cesto (pogosto eno nad drugo) in nekaj hiš, res je ponekod precej ozko.

Trasa proge je res slikovita. Dva tunela in most ter še en tunel za mojim hrbtom.

Tam v daljavi (predzadnja slika), blizu slikovitega vhoda v predor, pa stoji nekaj lepega belega...

...in bližje na zadnji sliki... Ah, da... :emot143::emot143:

[Lovro]

Tudi, ko se soteska začne širiti, železnica še vedno prečka predore in mostove (sploh nisem vsega poslikal), dokler čez zadnji most, nad magistralno cesto proti Posočju, ne pripelje do Mosta na Soči.

Avtovlak sicer nadaljuje svojo pot še do Nove Gorice, ampak po mojem je najbolj zanimiv do tu opisani del.

[Lovro]

Ker je bil tisti bar ob smaragdnem jezeru pri Mostu na Soči že zaprt, sem nadaljeval v smeri Nove Gorice in si zato privoščil zanimiv postanek malo naprej.

Namreč, če se spomnite moje reportaže iz Posočja, je ob gostilnici, malo pred Ročinjem, že dolgo stal zapuščen rešilni CX.

Še vedno je tam in dejansko se še vedno drži zelo dobro. Vsa vrata, pokrovi in blatniki (razen zadnjih) so v odličnem stanju.
Tudi notranjost je dobro ohranjena, bolj ali manj potrebuje le eno dobro globinsko čiščenje.

[Lovro]

Moja naslednja postaja je bil ogled Solkanskega mostu pri Solkanu. Železniški most je izredno zanimiv zaradi svoje impozantnosti. Njegov glavni kamniti lok se namreč ponaša z največjim razponom na svetu v svoji kategoriji, to je kar 85 m. Skupna dolžina mostu je 220 m.
Več o mostu si lahko preberete tu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Solkanski_most

Za omenjenim mostom se na drugi sliki vidi tudi novejši cestni most, čez katerega sem se kasneje zapeljal do Sabotina, to je gore, ki se dviguje nad tem mostom.
Èe pogledate skozi desni lok kamnitega mostu, zagledate tudi lep ovinek ceste, ki, med drugim, vodi tudi tja gor.

[Lovro]

O Sabotinu bom napisal kaj več, ko bom spet utegnil, do takrat pa še dve zanimivi povezavi v zvezi s Solkanskim mostom. Most je namreč znan tudi po vsakoletnem preletu izpod njega na obletnico prvega Rusjanovega poleta.

Najzanimivejši del se začne od 1:10 minute dalje.

https://www.youtube.com/watch?v=vzD2v8utpNY]https://www.youtube.com/watch?v=vzD2v8utpNY

Še pogled iz kabine (od 2:30 minute naprej).

https://www.youtube.com/watch?v=zxgluhYR-Lc

[gule]

Nato spet proga z enim od slapov v ozadju na prvi sliki.

Kot sem že napisal, v soteski je prostora le za reko, železnico, cesto (pogosto eno nad drugo) in nekaj hiš, res je ponekod precej ozko.

Trasa proge je res slikovita. Dva tunela in most ter še en tunel za mojim hrbtom.

Tam v daljavi (predzadnja slika), blizu slikovitega vhoda v predor, pa stoji nekaj lepega belega...

...in bližje na zadnji sliki... Ah, da... :emot143::emot143:

To Lovro. Zdaj vem zakaj sem na forumu. Slika z žabo, pa je prava vintage.

[gigo]

Grem 2x na teden mimo pa mi se srce kar para ko ga vidim. Upam, da se bo Mojo kmalu premaknil čene ga čaka usoda kot desetine drugih.

[Lovro]

Upam, da se bo Mojo kmalu premaknil čene ga čaka usoda kot desetine drugih.

Aha, ga namerava lastnik aktivirati?