Izlet preko gorenjske na primorsko

[Lovro]

To Lovro. Zdaj vem zakaj sem na forumu. Slika z žabo, pa je prava vintage.

Hvala za pohvalo, Gule.

[Lovro]

Kot sem že napisal, je bila naslednja postaja Sabotin. Nanj se lahko povzpnete po gorskih stezah ali pa se pripeljete kar z avtomobilom.
Gora je znana tudi po velikem napisu "TITO", izdelanem iz zloženega kamna, ki ga je mogoče videti iz obeh Goric.

Cesta vodi najprej okoli Sabotina in nato navzgor. Zanimivost te ceste je, da deloma vodi skozi italijansko ozemlje. Da ne bi nekoč postavili mejnega prehoda za teh nekaj 100 metrov, je cesta na obeh straneh obdana z visoko ograjo in tablami, ki vas opozarjajo, da ste v Italiji.

Na prvi sliki se vidi vrh gore, do katerega vodi lepo vijugasta gozdna cesta s čudovitim razgledom na hribe in Goriška Brda. Cesta vas na koncu pripelje do dokaj velikega parkirišča tik pod vrhom, z lepim pogledom na Julijske Alpe in tokrat tudi na žabo.

[Lovro]

Z vrha se nam odpira lep pogled na drugo goro nad Solkanskim mostom, ki stoji nasproti Sabotina. To je Sveta gora, ki je bila tudi moj naslednji cilj.
Èe je Sabotin nekoliko bolj "partizanski", je Sveta gora bolj "krščanska", saj do nje vodi tudi znana romarska pot.

Lepo se vidi na Sočo, vendar most zaradi konfiguracije terena ni viden. Prav tako se vidi, kako se Soča lepo vije v Italijo in proti morju v daljavi.

Ker je meja zelo blizu oz. delno poteka po grebenu, kar je razvidno iz postavljenih mejnih kamnov, se lepo vidi tudi obe Gorici.

[Lovro]

Ker je to območje znano po soški fronti, je iz tega obdobja ostalo veliko rovov in kavern. Nekateri so obnovljeni ali pa vsaj očiščeni kot spominski park in del Poti miru, ki poteka po celotnem Posočju.

Nekatere avstro-ogrske in pozneje italijanske karavle so bile po drugi svetovni vojni obnovljene v planinske domove. Po obliki sodeč, verjetno to velja tudi za planinsko kočo na Sabotinu.

Poleg sprehoda po grebenu sem si ogledal tudi obnovljene ostanke omenjene fronte.
Nekateri rovi in kaverne vodijo v globine gore na več ravneh. Rovi vodijo skozi bunkerje, kot je ta s pogledom na Sveto goro, vse do vojaških objektov, obnovljenih in na novo zgrajenih na osnovi starih fotografij.

[Lovro]

Del nekdanjih vojaških objektov je res lepo na novo zgrajen in obnovljen.

Za transport streliva in opreme na daljše razdalje so uporabljali tovorno žičnico, ki ste jo videli na sliki ob planinskem domu, za krajše pa so uporabili vozičke na tirih.

Kaverne so služile za skladišča streliva, različne strelske ali artilerijske položaje in tudi kot prostori za spanje in bivanje.

Tam so tudi (verjetno) oficirske latrine in malo nižje še za običajne vojake.

[Lovro]

Ko se vzpenjate po grebenu proti vrhu, je okolica še vedno polna neobnovljenih ostankov jarkov in že zaraščenih kraterjev, ki so nastali zaradi eksplozij granat.

Èe si vzamete več časa za ogled, najdete celo stare oznake vojnih položajev ali posameznih čet, kot je ta na sliki.

[Lovro]

Se nadaljuje.

[Čojko]

Zanimivo. Lahko bi postal vodnik z žabo po severni primorski,... turizem pa to.

[Lovro]

Ja, se je nabralo materiala, he he.

[zlikovski]

Tvoja popotovanja so zmeraj zanimiva!
Jih rad preberem.

[Lovro]

Hvala, me veseli.

[fifk]

Vrhunsko Lovro. Najdeš pa tudi vse na in ob poti. Ti kar piši, mi pa prebiramo in zbiramo ideje za popotovanja.:emot112:

[Lovro]

Odlično, vsekakor bo super, če vam bodo reportaže služile kot ideje za izlete.

[Lovro]

Pa nadaljujmo.

Po ogledu sem se spet spustil do Soče in se zapeljal oz. kar povzpel za avtom na Sveto goro. Tja namreč vodi strma asfaltna cesta, tako da stopalke za plin ne popuščate niti za trenutek.
Tu je tudi znana romarska pot in najvažnejša za zahodno Slovenijo.
Sam hrib se imenuje tudi Sveta Gora pri Gorici, Sveta Gora nad Solkanom ali Skalnica, kar je ime za sam vrh.
Na vrhu stoji Sveta bazilika kraljice Svetogorske.
Med prvo svetovno vojno je bila bazilika skoraj v celoti uničena, zato je bila pozneje obnovljena.

Ker je celoten kompleks zgradb precej velik, ga od blizu ni mogoče fotografirati kot celoto.

[Lovro]

S Svete gore imate čudovite razglede na Julijske Alpe s Triglavom na čelu (najvišji rahlo nejasen vrh na desni tretjini slike).
V daljavi se vidi, kakšno vreme so imeli gorenjci in vsi ostali, razen primorcev, ki so edini tisti dan imeli lepo vreme.

Privoščil sem si še en pogled in fotografiranje nazaj na Sabotin. Ker je bilo sonce že nizko, je bilo kar nekaj dela, da je nastala kolikor toliko spodobna fotografija. Nato sem se počasi odpravil nazaj proti domu.