Potepanje po Maldivskih otokih

[Lovro]

Seveda je bilo treba tudi kaj pojesti in kasneje sva se odpravila v tamkajšnjo restavracijo, ki je v bistvu pokrita lesena koliba na kolih nad morjem, da lahko opazuješ plavajoče ribe in želve pod seboj.

Seveda sva si tudi tam izbrala lep kotiček z razgledom.

Malo preden smo odšli, smo si ogledali še manjše morske pse in morske biče, ki jih tamkajšnji zaposleni privabijo z ostanki hrane.
Žal sem ostal brez slik in mi je tako ostala le ena, ki sem jo tisti dan objavil na FB in slika morskega biča, ki ga je slikala žena od predaleč.
Jaz sem namreč počasi stopil kar mednje in bilo je prav zanimivo, ko je ogromen morski bič, kak meter in pol premera, ves obkrožen z ribicami, plaval okoli mene. Pa kakšne hude fotke so mi ratale, eh pa kaj čmo.

Takrat je začelo tudi po malem deževati, kar pa ni nič posebnega. Zaradi soparnega ozračja se namreč popoldne zelo radi zgostijo oblaki in skoraj vsak dan se vlije kaka ploha, ki pa prav paše. Sploh po tistih toplih lužah je prav prijetno broditi bos. Nasploh smo stalno bili bosi. Natikače sem uporabil le občasno, če je bil pesek res prevroč.

[Lovro]

V torek smo se odpeljali na dva koralna grebena na šnorklanje. Tam naj bi bile tudi velike želve, vendar žal nisem opazil nobene.
Mi je pa zato za par minut uspelo plavati skupaj z družinico delfinov, kjer sta bila tudi dva mladička.

Za kosilo smo se zaustavili tudi na res mini otočku sredi morja. Ko (upam) dobim podvodne in tamkajšnje slike (slikali so nas potapljači - vodiči), jih objavim.

[Lovro]

V sredo je bil na vrsti otok Gouli.
Podobno, kot naš Maafushi, je tudi to otok, kjer živijo domačini.
Oštarije so majhne domače, kjer jedo tudi oni. Pa pravzaprav niti ni bilo treba iti tja, saj se znajdejo in ti pridejo ponuditi hrano kar na plažo.
Tako so se eni primorci zmenili, da so jim tja prinesli kar jastoga, obloženega s školjkami in rakovicami.

Na prvi sliki se vidi plaža v smeri njihove ladjedelnice, kjer so gradili ali pa obnavljali zelo lepe lesene barke. Da sem tudi to poslikal sem že omenil. Pa pustimo to.

Na drugi in tretji sliki se lepo vidi razlika med dopoldanskim in popoldanskim vremenom, ko se naberejo oblaki z lokalnimi plohami.

V bližini plaže so bile tudi stojnice s sadjem in privoščila sva si tale avokado. Doma pri nas ima avokado nek čuden nevtralen, maslen (meni skrajno zanič) okus. Tam pa je ravno prav sladek in sem ga z užitkom pojedel in če verjamete ali ne - samo po temu krožniku (pojedla sva vsak pol) in še eni Magnum sladoledni lučki, sem bil lepo sit do večerje.

Zvečer, ko smo se vrnili na Maafushi, sva si z ženo privoščila še romantičen večer v barčku, kjer imajo mize postavljene kar na pesek na plaži.

[Lovro]

Naslednji otok na vrsti je bil resort Rannalhi.
Rastje na njemu je bilo čudovito gosto in raznoliko, je pa otok že dokaj hotelsko urejen s potkami in dvonadstropnimi stavbami za goste.
Nasploh je bil izbor otokov tak, da sva lahko videla različno urejene otoke.

Seveda ga je bilo najprej potrebno obhoditi in raziskati, da najdeva čim bolj simpatičen kotiček ob morju.

[Lovro]

Po otoku je razpostavljenih cel kup ležalnikov in razpetih ležalnih mrež.
Seveda je bilo tudi to treba sprobati, dokler se nisva "utaborila" na najbolj ustrezni lokaciji.
Seveda tudi brez poziranja ni šlo.

[dobek]

lepe luste nam delas, ni kaj

drugace pa super report, skoda za tiste slike, sem preprican, da bi se kaka zanimiva domacinka ali turistka na njih nasla

[Lovro]

Ja, res smo se super imeli. Tudi zelo dobrodošle smo se počutili. Poleg za nas eksotičnih krajev so bili tudi tamkajšnji prebivalci zelo prijazni in res so te veseli, ko prideš tja.
Bilo je tudi res veliko zanimivih slik. Ampak malo improviziram in gre.

Zvečer so nas povabili še na priljubljeno igro domačinov - dirke rakcev samotarjev, ki jih je ogromno po plažah teh otokov.
Na pesek z mokro mivko natresejo dva koncentrična kroga in označijo njuno središče.
Nato vsak svojega rakca, katerega hišico označi s kakim flomastrom, položi v središče in nato čakaš, kateri rakec bo prej dosegel zunanji rob. Tekmujejo po trije in rakec zmagovalec se uvrsti v nadaljnja tekmovanja, vse do finala.
Očitno je bil moj rakec od vseh najhitrejši in mi tako v finalu prislužil prvo nagrado, lepo majico z motivom Maldivov in tamkajšnjih najzanimivejših rib, ki so mi jo svečano izročili.

[Lovro]

Se nadaljuje.

[gule]

Tam pod tisto palmo ti še samo tista kilska zlata verižica z bling blingom fali...pravi narco boss.
Zgleda, pa, da je Polono kar lepo sonce nažgalo?

[Lovro]

Ni bilo sile, sva se kar pazila pred soncem.

[Čojko]

Prav lepo to sedaj čez zimo brati in gledati fotografije.

[Lovro]

Hvala.
Še bolje pa je to doživeti v živo. Sedaj sem prvič šel čez zimo v tople kraje in je to res tak zanimiv kontrast. Pa še ravno onemu najbolj mrzlemu tednu smo se izognili.

[CEPETKO]

S katerega letališča si šel, in kje pristal si imel kaj prestopov, in kako dolgo je trajala vožnja z zračnim avtobusom ? S čim hranijo turiste upam da ne z kakimi govejimi ali prašičjimi zrezki pa pomfritom skratka kaj se da konzumirati tam pametnega, in zdravega. Voda je pa kristalno čista. Si kaj pogrešal vonj po borovcah pa zvok škržatov, ali je boljše biti med palmami v tišini ? Je kot v raju mi pa zmrzovali na -18.

[illy-ya]

Super reportaža Lovro!

[Lovro]

Hvala.
Poleteli smo z Brniškega letališča, prestopili le v Istanbulu in nato direktno do Maleja na Maldivih. Enako je bilo nazaj grede.
Èasi prestopa so bili idealni, obakrat je bilo med prihodom v Istanbul in odhodom le 2 uri. To je ravno prav, da prideš do ustreznega izhoda, pa da na hitro en pir rukneš.
Nekateri so se vrnili en dan pred nama. Takrat je bila povezava malo slabša, nekaj ur čakanja v Istanbulu. Je pa res, da si v tem primeru imel v ceni letalske karte tudi ogled Istanbula, tako si lahko lažje zabil tisti čas.

Leteli smo s Turkish Airlines. Hrana je zelo solidna, porcije tudi. Na liniji Ljubljana - Istanbul smo dobili en obrok, na liniji iz Istanbula do Maleja pa smo dobili po dva obroka. Npr. na Austrian Airlines pred leti, ko sva letela čez Atlantik, so bili precej bolj škrti.
Èe povzamem, iz aviona sem prišel sit.

Najbolj mi je bilo všeč, da sem lahko stalno bos hodil, sandale sem rabil le izjemoma.
In tropi in Sredozemlje, oboje ima svoje čare.