Potepanje po Maldivskih otokih

[Lovro]

Tako smo se izkrcali na otoku Maafushi, ki je cca. 1800m dolg in cca. 600m širok.
To se tudi vidi ob pogledu nazaj po njihovi glavni ulici. Tu sem stal približno na sredini dolžine otoka, hotela v gradnji v ozadju pa sta že skoraj na koncu otoka.
Asfalta ni in ga niti ne potrebujejo, saj je pesek dovolj zbit, da omogoča udobno, gladko vožnjo. Se pa posledično po dežju rado nabere precej luž, ki pa niti niso moteče.
Na otoku žive domačini, hkrati pa so tam na voljo tudi hoteli in sobe za turiste.
Ta otok nam je služil kot vsakodnevno izhodišče za naša potepanja.

Na drugi sliki je ena od stranskih uličic, ki so vse vodile pravokotno na smer glavne ulice in kjer je v bližini obale stal tudi naš hotelček.
Velikih hotelov tu ni, so le manjši dvo ali trinadstropni simpatični hotelčki v lasti domačinov.
Kot zanimivost - do leta 2010 je bil turistom dovoljen dostop le na otoke - turistične resorte, kjer je s turizmom verjetno služila le peščica.
Domačini so se temu dolgo upirali in naposled le dosegli, da lahko turisti prihajajo tudi na njihove otoke in imajo tudi oni kaj od tega.
Se pa, zaradi ohranitve tamkajšnjega okolja neobremenjenega, dokaj omejuje število turistov. Tega ne omejujejo tako, da bi navijali cene, temveč moraš pač rezervirati in počakati na ustrezen prost termin za obisk, kar pa glede na veliko število otokov ni tako hudo.

Kljub skromnem izgledu, so hotelčki znotraj zelo okusno urejeni, kot je razvidno iz notranjosti najine sobe.
Tudi prtljago ti gostitelji dostavijo od pomola v sobo in vsak večer naju je, poleg vsakič drugačne skulpture na postelji, tam čakala tudi sveža voda v plastenkah. To vodo sva raje jemala za s seboj na izlete, saj je bila tamkajšnja voda iz pipe popolnoma pitna in celo okusna.

[Lovro]

Na potovanje sva se odpravila z mini agencijo Shappa, kjer nekaj navdušencev v lastni režiji vodi ljudi po svetu.
Dobra stran te agencije je predvsem to, da te ne "vlačijo za roko" naokoli, temveč predvsem zrihtajo logistiko, kot so letalske karte, prenočišča, prevozi ipd. Seveda nudijo tudi izlete z njihovim vodenjem, vendar hkrati nudijo dovolj ostalih informacij, kaj se splača videti. Tako se lahko tudi samostojno odpraviš na svoje izlete, oni pa ti pomagajo le pri organizaciji, če želiš.

Tako se nas je nekaj, na prvi dan, z eno od Shappinih članic sprehodilo po otoku, vmes pa smo debatirali, kaj bi počeli v naslednjih nekaj dneh.

Tako smo izvedeli, kje je najboljša in kje najugodnejša hrana, kje se kaj dobrega spije, hkrati pa si ogledali otok.
Hodili smo po simpatičnih uličicah in si ogledovali njihove trgovinice in lokalčke.
Tam je tudi osnovna šola in glede na prijazno ter kulturno obnašanje otočanov, se očitno tamkajšnjih napisov tudi zares držijo.
Na eni od slik se vidi tudi vozni park otočanov.
Ker na otoku ni pitne vode, le-to pridobivajo preko desalinizacijske naprave na predzadnji sliki.

Zaradi vere na otoku ne točijo alkoholnih pijač, vendar pa nudijo le-te na večji jahti, ki je tam stalno zasidrana. Ob obali stalno dežura čoln, ki te prepelje na barko. Tako, kot pri skandinavcih, poleg turistov seveda tudi marikateri otočan rad zavije na to barko. Poleg tega si lahko privoščijo alkohol tudi, kadar gredo na kake počitnice v njim bližnjo Šrilanko.
Moram pa povedati, da alkohola sploh nisem pogrešal, ker so tisti njihovi sveži sadni sokovi in brezalkoholni koktajli vrhunski. Èe se spomnim na njihov domač mangov sok, uffff! Kaj tako dobrega in osvežilnega že dolgo nisem pil.
Itak pa so alkohol nudili tudi na nekaj turističnih otokih, katere sem kasneje obiskal.

[Lovro]

Sprehodili smo se tudi ob obali.
Tako, kot imamo pri nas avtoodpade, tudi tam en majhen del otoka služi za "gliserodpad".
Verjetno je zaradi zapora tam stalno zasidrana tudi ladja obalne straže v ozadju.

[Lovro]

Na koncu smo se podali tudi do prve urejene plaže. Ker njihova vera ne dovoljuje razkazovanja, na večini otokov gibanje le v kopalkah ni zaželjeno in pričakujejo, da nosiš najmanj majico in kratke hlače.
Da pa ne bi bilo vse preveč zapeto, je malo naprej na voljo tudi tako imenovana "bikini beach", torej plaža kjer pa je gibanje samo v kopalkah dovoljeno.

Med obema plažama je še ena divja plaža, ki pa je, z vsemi tistimi naplavinami in ostanki koral, ravno tako slikovita, kot ostali dve.

Ob bikini plaži gradijo dva nova malo večja hotela. Očitno je prišel tudi tja kak večji investitor ali pa so domačini že zaslužili dovolj in so hoteli počasi začeli rasti.
Kot sem že napisal, vidi se, da turistov res ni veliko. Približno toliko, kot na zadnji sliki, je bilo kopalcev tudi čez dan (bila je glavna sezona) in ta plaža je bila od vseh najbolj zasedena.
Tako, da tu ni nobene "bitke" za ležalnike ali senco, za vse je vsega dovolj.
V bližini so bili tudi trije lokali, kjer se odlično je in pije.

[Lovro]

Še glede hrane.
Na plaži rastejo palme s kokosovi orehi, tako da moraš paziti, da ni kak nad tvojo glavo, če ležiš pod njimi. Ko tista reč pade dol, namreč poči konkretno.
Imajo pa zato tisti orehi odličen sok, ko ti jih pripravijo. In ne samo, da te lepo odžeja, tudi dokaj sit si od tega.

Do sedaj sem mislil, da se od sadja ne moreš najesti. Ja, mogoče od našega, tam pa je sadje res sveže in naravno zoreno. Okusi so veliko bolj intenzivni in dejansko se naješ. Sploh banane in avokado. Sadja jaz doma (razen limon in občasno jabolk) sploh ne jem, tam pa sem občasno celo za kosilo jedel le sadje. Da bi mi to kdo pred tem potovanjem rekel, mu niti pod razno ne bi verjel.

Tudi ostala hrana je precej kvalitetnejša od naše, čeprav v bistvu uporabljajo precej podobne sestavine, kot pri nas, le svinjine ne jedo.
Èeprav sem pojedel manj, kot doma, sem bil tam vedno konkretno sit. Največji čar je bil, da si bil sit brez tistega občutka (pre)polnega želodca. Kljub temu, da sem se vedno najedel do sitega, sem na koncu celo malce shujšal.
Okusi pa so itak bili vrhunski, kar se vidi tudi po izrazu na mojem obrazu na eni od večerij.

Večina restavracij izven resortov ponuja hrano po meniju ali pa plačaš pavšal in imaš na voljo hrano samopostrežno v stilu "all you can eat".
Večino hrane skuhajo v vokih ali pa spečejo na žaru. Sem se prav na Guleta spomnil, saj skoraj pred vsako hišo stoji kak po dolgem prerezan kovinski sod, ki služi za žar.
Otočani ponujajo hrano tudi po plažah in sicer od sadnih krožnikov, do vrhunsko pripravljenega jastoga, ki ti ga prinesejo kar na plažo.
Po drugi strani pa je bilo res, da bolj kot je bil luksuzen kak otok-resort, bolj generična in povprečna hrana je tam bila, kljub mogoče večji izbiri. V resortih seveda strežejo tudi svinjino.

Kakorkoli, če se boste kdaj odpravili na tiste konce, boste dobro jedli.

[Lovro]

Se nadaljuje.

[gule]

Kakorkoli, včeraj so me klicali iz servisa in povedali, da se slik ne da rešiti. Ne dajo telefonska čreva prav nič več od sebe.

Mi je res žal, saj sem, poleg naravnih lepot slikal tudi sam vrvež na otokih, kjer živijo tudi domačini in njihovo vsakdanje življenje. Pa ladjedelnico sem poslikal, kjer so gradili res lepe lesene barke. Da ne omenjam nekaj slik morskih psov, skatov in morskih bičev. OK, eno mi je uspelo rešiti, pa žena je naredila dve sliki bolj od daleč.
Eh, je, kar je, bomo pač improvizirali. Na srečo je tudi žena posnela dobre slike, precej sem jih z njenim telefonom poslikal tudi jaz, tako da je še vedno dovolj zanimivih fotk.
Zaenkrat še vedno čakam tudi na podvodne slike.

Lovro si razmišljal o kakšnem odpornejšem telefonu...Cat S60 npr...

https://mob.hr/caterpillar-cat-s60-recenzija/

[Lovro]

Hvala, ampak ker imam službeni telefon, lahko izbiram le med tistim, kar je pač takrat na voljo.
Je sicer omejena izbira, ma se vseeno splača.

[Lovro]

In... vam je do sedaj reportaža zanimiva? Preveč obširno? Ravno prav?

[c5 exclusive]

Meni osebno je top. :BigThumbs::BigThumbs: good job

[fifk]

Ja super, ti kar nadaljuj...:emot112:

[gule]

Lovro, kot bi bil tam...samo nadaljuj...

Ah se že vidim, kako skačem v vodo z tiste jahte, na kateri se toči alkohol...

[Lovro]

He he, te kar vidim. :emot77:

Èeprav malo dlje od otokov se ni za hecat. Ker je tam veliko plitvin s prelivi, so tokovi ponekod zelo močni.
Ko smo šnorklali ob nekem grebenu, praktično spoh ni bilo treba plavati, ker te je tok precej hitro nosil ob grebenu. Seveda nas je spremljal gliser, ki nas je na koncu grebena prestregel.
Tako, da bi moral kako napitnino čolnarju dati, da bi te čuval med skoki v vodo. :emot77:

[Lovro]

Naslednji dan smo odpluli na prvi izlet - na otok Rihiveli, ki je tudi mini turistični resort.

Ta otok mi je bil od turističnih resortov še najbolj všeč, ker so ga ohranili v maksimalno naravnem stanju, brez onih hišic na kolih ob obali in zidanih zgradb na samem otoku.

Tam je le nekaj bungalovov, narejenih na stari način iz tamkajšnjih materialov, tudi velik pokrit bar je enak. Èeprav na zunaj vse zgleda precej skromno, je notranjost bungalovov seveda precej luksuzno urejena. Bar ima na tleh kar pesek, na katerega pa so seveda položeni udobni stoli in naslonjači.
Otok ima precej omejen obisk, tako da nas je bila tam, skupaj s tamkajšnjimi stalnimi gosti, le peščica.

Vhod je preko dolgega pomola, na otoku pa se odpirajo lepi pogledi na sosednje otočke.

Na otoku naju je ogovoril tudi tale simpatičen in prijazen žako. Ma je govoril angleško, ko strgan dohtar.

[Lovro]

Tako smo se lepo razkomotili na plaži z lepim razgledom, v senci palm.

Na prvi sliki se vidi tudi najbližji otoček, na katerega se da plavati oz. kar prebresti zaradi dokaj nizke vode (druga slika).
Prav čudovit občutek je bil, ko sva kakih 20 minut v tišini posedela na tistem otočku, saj sva bila le midva na njem.
Od otoka vodi tudi kakih 300m dolga sipina. Ker sva bila tam šele prvi dan, sva se po nasvetu vodičke raje skrivala pod oblačili, ma tudi kasneje smo vsi uporabljali kremo s faktorjem 50. To sva še toliko raje storila, ker sva opazila dan prej turistko, ki se ni držala tega nasveta. Ma je bila revica rdeča, ko paradižnik.

Voda je topla, vendar zaradi konkretne vročine še vedno prav osvežujoča, zato se je bilo prav luštno namakati v njej.
Seveda je voda zaradi zbite mivke okoli Maldivskih otokov povsod bistra, kot bi plaval v kakem bazenu.