Potepanje po Maldivskih otokih

[andraž]

Veš kako pravijo Srbi: ima se, može se.

[Čojko]

Vidim, da ste se na Maldivih lepo imeli.:BigThumbs:

Tema se lahko zaklene:Hammer3:

[Lovro]

Počasi... čakam še na vse slike. :emot77:

[antasi]

Počasi... čakam še na vse slike. :emot77:

kako zdaj?
ti si že doma, slike pa še pridejo:Hammer3:

[andraž]

Jih je dal razvit. Nekaj barvnih, ostalo čb.

[antasi]

Jih je dal razvit. Nekaj barvnih, ostalo čb.

Ja sam jes sem bil na maldivih v zadnjem cajtu. Ne mi zdaj kazat slike iz l 1981:breakingc:

[Lovro]

kako zdaj?
ti si že doma, slike pa še pridejo:Hammer3:

Predzadnji dan potepanja sem se neprostovoljno ukvarjal s podvodno fotografijo z mobitelom. Sedaj čakam, da mi rešijo slike.
V skrajnem primeru bom pač uporabil slike iz ženinega telefona, ampak splača se še malo počakati.
Prav tako imam obljubljenih še nekaj podvodnih slik od drugega fotografa, ki jih dobim ta teden.

Potem pa lahko začnem z reportažo. :BigThumbs:

Aja, pa ni bodoča prvoaprilska šala, res čakam na slike. :take_picture:

[gule]

Strpljen, spašen, vele stari ljudi...

[antasi]

da nisi kaj z guletom spet pripravljal za 1.april??
si pozabil, itak, da nobeden ni razumel šale, razen mene.
S citroeni se ni za hecat.
jaz sem na avtomobilizem forum za 1.april objavil približno tak oglas in so bili vsi navdušeni, kak fajn stroj:

slučajno sem pri stricu v zapuščeni garaži našel Lamborgini Countach letni 81, ki stoji že veliko let. Smo ga uspeli zaalaufat in vredu dela, edino nekaj trokira pri večjih obratih, zato sem ga uspel ugodno kupit za 5500 eur in sedaj iščem ,če pozna kdo kakega dobrga mehanika da mi ga naštela. Olje bom sam zamenjal.
in slika na kateri smo s fotošopom dali celjske tablice(komaj sem jih prepričal da to ni moj avto:Hammer3:=)
https://www.google.si/search?q=countach&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ved=0ahUKEwifhaL6_ejZAhVCGCwKHVgAB14QsAQIYw&biw=1280&bih=844#imgrc=TsbtYlLOh1N3OM:

[Lovro]

Strpljen, spašen, vele stari ljudi...

Tako je. Malo potrpljenja, reportaža bo, upam, da že ta teden, če ne pa v začetku naslednjega.

[dobek]

eh, telefon das cez noc v posodo z rizem...














...ki privabi male rumene, ki to v zahvalo pol na hitro popravijo

[Lovro]

Sem takoj spral s sladko vodo in dal v riž. Ni pomagalo. Po mojem je slana voda naredila svoje.

[andraž]

V trgovini jih imajo toliko, da jih prodajajo...

[Lovro]

Kakorkoli, včeraj so me klicali iz servisa in povedali, da se slik ne da rešiti. Ne dajo telefonska čreva prav nič več od sebe.

Mi je res žal, saj sem, poleg naravnih lepot slikal tudi sam vrvež na otokih, kjer živijo tudi domačini in njihovo vsakdanje življenje. Pa ladjedelnico sem poslikal, kjer so gradili res lepe lesene barke. Da ne omenjam nekaj slik morskih psov, skatov in morskih bičev. OK, eno mi je uspelo rešiti, pa žena je naredila dve sliki bolj od daleč.
Eh, je, kar je, bomo pač improvizirali. Na srečo je tudi žena posnela dobre slike, precej sem jih z njenim telefonom poslikal tudi jaz, tako da je še vedno dovolj zanimivih fotk.
Zaenkrat še vedno čakam tudi na podvodne slike.

[Lovro]

Najprej na Kratko o Maldivih.
Maldive (tudi Divehi Raajeje) sestavlja skupina cca. 2000 majhnih in nizkih koralnih in peščenih atolov v Indijskem oceanu, jugozahodno od Indije oz. Šrilanke. Razprostirajo se v dolžini 840 km, v smeri poldnevnika. Naseljenih je samo 218 otokov.
Domačini se, poleg s turizmom, ukvarjajo tudi z ribolovom, kmetijstvom (banane, papaje, mango) in ladjarstvom.

Ker so otoki večinoma koralni in peščeni, je zanimivo opazovati tovorne ladje, ki tja v vrečah vozijo zemljo, pa tudi gramoz in podoben gradbeni material. Drugače pri vsem tistem pesku pač ne gre. Èe otok nima pitne vode, zgradijo desalinizacijsko postajo, kjer morsko vodo predelujejo v pitno vodo, ki pa je prav tako odlična za pitje.
Poleg tega na otoke vozijo tudi vreče peska, s katerimi urejujejo obale na turističnih resortih, pa tudi na ostalih otokih sem jih opazil med peskom. Verjetno je razlog tudi v tem, da se tamkajšnja gladina oceana dviguje za 0,9 cm letno, nadmorska višina otokov pa je okoli 1 meter in morajo nekako reševati svoje otoke.

Glavno mesto Male, ki je v bistvu eno samo velemesto na istoimenskem otoku še najbolj spominja na Manhattan, le da so tu stolpnice nižje.
Tam je tudi letališče, kjer smo pristali. Ob letališki stavbi je pomol, s katerega vozi na desetine različnih bark na otoke. Ta promet morate res videti, seveda pa domačini mojstrsko vozijo svoje barke in karambolov ni.
Barke so različne, od počasnejših lesenjač, preko gliserjev pa vse do luksuznih jaht, ki pridejo po najbolj petične goste, katere nato med otoki na izlete vozijo kar s hidro letali.
Nas je čakal pokrit gliser za 10 oseb in s 500 konji v zadku, s katerim smo odbrzeli proti našemu otoku, kjer smo spali ves čas potepanja.
Že sama vožnja je zanimiva. Èoln kar jaha na valovih, drviš ko po avtocesti, če sediš čisto zadaj, si občasno deležen tudi osvežilnega pršca, ki prav paše v tisti vročini. V želji, da naredijo čim več voženj, seveda ti čolni drvijo tudi v višjih valovih. Takrat utegne malo daljša vožnja postati dokaj neudobna zaradi udarjanja čolna ob valove, navkljub debelo oblazinjenim klopem. Tudi čolnom se to pozna in zato posledično po otokih, na kakem bolj skritem koncu obale, vidiš kar precej odsluženih gliserjev.

Do leta 1965, ko so postali samostojna država, so bili Maldivi pod upravo angležev, novembra 1968 pa so postali tudi republika. Seveda tudi oni niso imuni na politične zdrahe, o čemer priča tudi zapor za politične zapornike, ki se nahaja na otoku, kjer smo bili.
Na otokih, kjer smo se zadrževali, so ljudje večinoma muslimanske vere in večina žensk nosi rute. Poleg otočanov, tam živi tudi veliko indijcev, ki jih takoj spoznaš po manjši rasti in za njih značilni angleščini. Otočani, sploh moški, so namreč precej višje rasti, nekateri skoraj tako kot evropejci in zelo lepih obrazov. Naše punce so kar vzdihovale, ko so jih gledale. Dekleta so bolj drobna, vendar prav tako zelo ljubkih obrazov.
Domačini so zelo prijazni in vedri. Nasploh so polni optimizma in dobre volje, zdi se mi, da (vsaj tam, kjer smo bili) zadovoljno in dobro živijo.
Naglice tam ni, vse se dogaja umirjeno in počasi. Tako moraš kdaj na kako storitev tudi malo počakati, vendar ko nekaj obljubijo, tisto tudi naredijo in ne pozabijo nate. Izjema so bili izleti, kjer so bili zelo točni, saj je čas bivanja in število ljudi na otokih, ki smo jih obiskali, zelo omejeno.

Kot sem že napisal, osebnih avtomobilov po otokih skoraj ni. Otoki so namreč precej majhni, zato jih niti ne rabijo. Otočani se zato po opravkih vozijo s električnimi in bencinskimi skuterji ter s kolesi. Za prevoze tovora in kake turistične prtljage po otokih pa zadostujejo tisti mini japonski kombiji in poltovornjački, precej jih je tudi že na električni pogon.