Divjad na cesti

[hadei]

Sicer na srečo ?e nisem povozil katero izmed divjadi, je pa ?e velikokrat bilo zelo na blizu. Koliko se spomnim sem imel do sedaj le bli?nje srečanje z dvema ptičema, ki sta se zaletela v avto in pa z psom (ni divjad, ampak...), ki se je zaletel v bok vozila. Pes je preživel, avto pa je bil brez po?kodb razen rahlih prask, ki sem jih s poliranjem odstranil.
Poleg tega sem si zaradi vsakodnevne vožnje po "gozdni" cesti uredil avtomobilsko zavarovanje za divjad.
drugače pa je stanje o povočeni divjadi in zakonu v zvezi tega v Sloveniji sledeče....

številke so ob slikah zagotovo najbolj hvale?no prepri?evalno orodje in glede na to, da smo po večini prepričani, da trki z ?ivalmi niso posebno pogosti, bo najbolje, da si pogledamo nekaj ?tevilk, ki nas preprižajo v nasprotno. V Evropi, na primer, se zgodi ve? kot 500.000 tovrstnih trkov na leto, v katerih izgubi ?ivljenje približno 300 ljudi, 30.000 pa jih je poškodovanih. Gospodarska ?koda, ki pri tem nastaja, ni majhna, saj presega milijardo evrov (vir: Groot Bruinderink, Hazebroek, 1996). Tudi v Sloveniji ni drugače. V obdobju od leta 1997 do 2001 je bilo na leto povočene srnjadi med 3600 in 4800, med 91 do 116 jelenjadi, od 6 do 7 damjakov (jeleni z lopatastim rogovjem), 4 do 17 gamsov, 3 do 8 muflonov, 19 do 62 divjih prači?ev in 2 do 7 medvedov (vir: LZS, 2000; Bol?ina, 2001). Ob veliki nevarnosti za voznika in potnike v vozilih priNašajo trki z ?ivalmi tudi kup drugih negativnih posledic. ?e (eti?no nekorektno) omenimo samo gospodarski vidik, nastane pri trkih z ?ivalmi precej?nja gmotna ?koda. Strokovnjaki ocenjujejo, da stroški pri tovrstnih nesrečah presegajo 2000 evrov, pri čemer upoštevajo nastalo škodo na vozilu, izgubo divja?ine ter stro?ke zdravljenja in socialnega varstva v nesre?i poškodovanih oseb. Seveda pa število poškodovanih in umrlih ?ivali bistveno vpliva na dinamiko različnih ?ivalskih populacij.
 
 Zaradi obse?nosti in zaostrovanja te problematike, so se ne Direkciji Republike Slovenije za ceste odločili, da v sodelovanju z In?titutom za ekolo?ke raziskave ERICo Velenje opravijo natan?nej?o raziskavo o povočeni divjadi na Naših cestah. Podatki, ki so jih zbrali skupaj z Zvezo lovskih dru?in, obsegajo 8035 zapisov o povočeni divjadi iz 206 slovenskih lovi??, kažejo na dejstvo, da obstajajo v gostoti tovrstnih nesre? med lovi??i velike razlike. Te so predvsem posledica precej?njih odstopanj v krajinsko-ekolo?kih zNašilnostih lovi??, dol?in prometnic v njih, gostoti prometa in ?tevil?nosti divjadi. Na Naših cestah je najbolj ogročena ?ivalska vrsta srnjad, ki je v povpre?ju največkrat povočena v domžalskem, gorenjskem in slovenskogori?kem lovsko-gojitvenem območju, visok pa je odstotek tudi na dolomitskem, ptujskem, pomurskem in savinjsko-kozjanskem območju.
 Tveganje za trk z divjadjo se med letom spreminja, predvsem zaradi ?ivljenjskega ritma posamezne ?ivalske vrste ter njenih socialnih in prehranskih navad. Med meseci izstopata april in maj, ko so ?ivali najbolj ogročene, močnost trka pa ostaja visoka tudi v poletnih in jesenskih mesecih. Jeseni, na primer, nastopi za jelenjad obdobje ruka (parjenja), kar ?e dodatno pove?a močnost trkov. ?e pogledamo število nesre? glede na uro dneva ugotovimo, da se najve? trkov zgodi v zgodnjih jutranjih urah (med peto in sedmo ) in v ve?ernih urah (med ?esto in deveto zvečer).
 
 Da bi ugotovili najpomembnej?e, namreč, kdo lahko naredi najhitreje najve? za zmanjšanje ?tevila trkov z ?ivalmi, ni treba posebej bistre glave. ?e na podlagi navedenih podatkov bi morali znati pravilno predvidevati, kdaj in kje se bistveno pove?a močnost za trk z divjadjo. ?e voznik spregleda postavljen prometni znak, ki opozarja na odsek ceste z večjo močnostjo naleta divjadi, ali ?e ne opazi neformalnega opozorila, ki je navadno v obliki silhuete srnjaka postavljen ob rob ceste, pa bi se ne smelo zgoditi, da spregleda zNašilnosti pokrajine. močnost trka z divjadjo je seveda največja na cestah na območju gozdnega roba ali zasajenega s pa?nimi površinami, pa tudi na odsekih, kjer gosta gozdna vegetacija sega skoraj do ceste.
 
 O prepre?evanju in povračilu škode, ki nastane zaradi divjadi in na njej, govori tudi nov zakon o divjadi in lovstvu, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenje 4. 3. 2004 in je zašel veljati 20. maja letos. V devetem delu tega zakona, ki se na Naša na prepre?evanje in povračilo škode, je v 51. ?lenu zapisano, da se glede povzročitve in odgovornosti za škodo uporabljajo dolo?be obligacijskega zakona, ?e ni določeno drugače. ?e jasnej?i je 54. ?len, ki v ?esti točki pravi: za škodo na divjadi in na vozilu, ki jo povzroči trk divjadi in premikajočega se vozila, odgovarja:
 - voznik vozila, v kolikor se ugotovi, da ni vozil v skladu s predpisi,
 - upravljalec lovi??a, v kolikor se ugotovi, da je ?koda nastala zaradi dejanj upravljalca,
 - upravljalec za škodo na divjadi in voznik za škodo na vozilu, v kolikor sta oba storila vse potrebno, da do škode ne bi prišlo.
 Morda ni odve? opozoriti ?e na določilo 48. ?lena, ki pravi: prepovedano je dotikanje, prenašanje ali prila??anje najdenih osebkov vseh vrst divjadi ter razdiranje gnezd in pobiranje jajc pernate divjadi, razen v primerih, ko se jih lahko s prenosom na bli?nje varno mesto v naravnem okolju zavaruje pred uničenjem.
 
 Kako močan je vpliv na ?ivalski svet s tako velikim posegom, kot je cesta skoz gozd, morda najbolj jasno vidimo, ?e v jutranjih urah obiščemo gozdni pas ob brničkem letali??u, kjer ob grmenju pristajajočih in vzletajočih letal srnjad mirno nadaljuje jutranji ritual hranjenja.


Ali ste ?e kdaj povozili katero izmed ?ivali?!

[gregor]

Jaz nikoli, enkrat imel sicer blazno srečo, z motorjem sem ravno zašel prehitevat avto, ko je skočila srna na cesto, in jo je avto prestregel.

Je pa moja boljša polovica ?e dvakrat zbila srno, pred leti ?e z unotom, luč je častila zavarovalnica(zavarovanje stekel), masko smo dobil rabljeno.
Letos pa s Xantio, škode po zavarovalničkih normativih skoraj 2k eur. odbijač,  vezna stena, luč, blatnik, sprednja šipa. plačala zavarovalnica-divjad.

[Lovro]

Ja, okolica brničkega letali??a utegne biti problemati?na. Ko sem delal tam, sem enkrat zvečer skoraj povozil srno. Na srečo sem vozil dokaj počasi, ko sem zagledal srno, ki je stekla čez cesto. POZOR, to si zapomnite tudi vsi ostali - ker so po navadi v skupini oz. vsaj po dve, sem predvideval, da bo pritekla na cesto ?e ena, zato sem zašel zavirati. ?e sreža, saj mi je takoj za tem tik pred avto skočila ta druga srna. Na srečo sem jo le nekoliko oplazil (pravzaprav se je ona skoraj zaletela v avto). očitno ni bilo hujšega, saj je srna stekla naprej, na avtu pa se tudi ni nič poznalo.

Sva pa s Polono enkrat ponoči na stari cesti med Ljubljano in Vrhniko, malo naprej od Loga, na tistem ovinku, kjer se vidi tudi cestninska postaja, naletela na cel trop srn, ki so hodile po celotni ?irini ceste.

[Xandrej]

V lovrenc kamor se vozil divjad redno skaže po cesti sem pa tja... načeloma imam avto zavarovan za divjad in Domače ?ivali ampak vseeno pazim kolko se da...:ahh1:

[hadei]

Kako ukrepati v prometni nesre?i z divjadjo in kako ukrepati, ko najdete poškodovano ?ival

[dvorjan]

Jaz sem ze slalom med srnama vozil. =) Zadel pa k sreci se nobene. Se mi pa vsako sezono par komadov postavi na pot ... Potem pa ABS in brake-assistant pojeta, da se C5 zakoplje v asfalt ...

[Hydraulic]

Skoraj vsak dan odbijem kakšno divjad ki jo je pri nas ve? kot prebivalcev skoraj. našelom pazim ampak on pa niti ne tako da se večkrat od blizu srežamo ampak do zdaj nisem ?e nobene zadel, upam da bo tud v naslednje tako.

[janez]

A kenguru tud spada zraven v to temoč

lp Ke?a

[hadei]

Hahaha...načeloma bi ?e eni ta??o v to temo vključli. Tu pa je potem dilema...bi ali ne bi.

[dvorjan]

A kenguru tud spada zraven v to temoč

lp Ke?a

Ce je divji, vsekakor. =)

[deyo]

Z divjadjo se sre?ujem skoraj vsak dan. Na srečo do sedaj nisem imel ?e bli?njega srečanja z njo.
Skoraj 90% poti iz slučbe do doma ali obratno se vozim takorekoč skozi gozd.

Zadnje srečanje je bilo teden dni nazaj, ko se mi je pred avtomobil nastavil jelen (in to ogromeeeennnn). Sreža, da nasproti ni bilo nobenega, ker sem refleksno zavil na nasprotni pas.

Sr?ek je pospeženo nabijal ?e kar nekaj kilometrov.

[janez]

Ce je divji, vsekakor. =)

Ja bil je divji (verjetno potem ?e bolj) in dobro da smo meli divji odbijač na spa?ku. Sicer je bil spak tudi tepen po vratih a nismo nikol zvedli kdo bolj. spaček ali kenguru.

lp Ke?a

[CitroDS]

največja divjad na cesti pri nas so pa policaji! Jebemti ?engen.

lp

[Hydraulic]

največja divjad na cesti pri nas so pa policaji! Jebemti ?engen.
 

Tle sm se pa nasmejal...pazi ker je divja?ina ob cest (policaji)
:BigThumbs:

[garac]

@deyo takole izgleda v skandinaviji, trobi?, trobi?, oni pa nič

@hydraulic, a si predstavlja? jedilnik Jelenov zrezek z jur?ki, divji pujs v brusnični omaki, policaj v gola?u...
in pa jagerske trofeje... u danes sem ustrelil kapitalca, komandir postaje