3 oldtimer Citroen susret Banja Luka 2012

[Mike666]

Jaz bom tam nekje v popoldanskih urah v petek.

[gule]

No se pa vidimo...

[garac]

Fajn se mejte, pa veliko čevapov pa to

[devil]

V petek sem malo ven iz Banje luke srečala skupinico slovenskih citroenašou

rumenega ter modrega spačka

[garac]

KP tablice ane?

Fajn je blo pa napeto, več, ko se malo strnem občutke, onega Guletino Bursača, pa itak čakajo batine, ko se naslednjič srečava!

[Mike666]

KP tablice ane?

Fajn je blo pa napeto, več, ko se malo strnem občutke, onega Guletino Bursača, pa itak čakajo batine, ko se naslednjič srečava!

Alois ma nemoj se ljutiti phehehehehheeheh
Jaz tudi že doma. Bilo norooooooooo dobro. Več jutri.

[amipick]

Daj,Alois,umiri se,še zahvalnico si javno dobil,heheheheh...

Dobro je bilo,še se bomo vidli.Zdaj pa počakajmo slike....

[devil]

KP tablice ane?

Fajn je blo pa napeto, več, ko se malo strnem občutke, onega Guletino Bursača, pa itak čakajo batine, ko se naslednjič srečava!

jap KP tablice :BigThumbs:

zlo lepo je blo vidt :BigThumbs:
sam na žalost nisem imela časa prit do srečanja :argue1:

[garac]

Škoda

Kaj naj rečem?MIROSLAV je AS! 100x HVALA
V glavnem, prisedel sem na sovozniški sedež amipickovega Ami8. Hvala tudi njemu za povabilo, vožnjo, družbo in vse ostalo. Potovali smo skupaj z Lovrom, ki je bil v BL neke vrste lokalna zvezda in Batzajlo, ki ga je omenjena zvezda nasrala, da je kot sopotnik sedel v DS.
Da ne govorimo o tem, kako je ubogega sopotnika maltretiral celo pot, še dobro, da nismo potovali dolgo in da smo se vmes ustavljali. Ubožec ni smel ne odpirati oken, ne urejati ventilacije, piti osvežilnih napitkov, praktično se je peljal, kot v policijski kibli.
Na hrvaæem na počivališču Ježevac smo srečali s članom srbskega foruma in prevzeli "robo" za Guletino Bursača.
Dokaj hitro smo prispeli na mejo, kjer pa se je za več, kot uro zataknilo. Z Amipickom sva imela še dodatno smolo, saj je pred nama v koloni stal *ebeni warburg. Za mau, da smo prišla dol in, da se nisma ugušila.
Kmalu po meji smo pičili proti Banjoj Luci, pa skoznjo in do rafting centra, kjer je zadnje prispele na srečanje čakal Miroslav, ki nam je zrihtal večerjo. WTF, takega makaronflajša pa že dolgo ne. Pašta, da se reče! Pa Jelenko je zelo, zelo sedel zraven. Malce smo se čudili in iskali znane face, pa nikjer nobenega, niti Guletine, ki jo človek sicer težko zgreši. Mislim, keri butli! Namreč, spljoh nismo bili na srečanju! Le to, se je dogajalo cca. 15 km naprej. Ko smo končno prispeli v kamp, pa vse mrtvo. Moj bosanski prijatelj Gule je že neumorno žagal drva ob wc, kar nekaj mož pa mu je pomagalo pri njegovem početju. Imel sem občutek, da smo v obratu Jelovice. (žaga Preddvor)
 Sledil je nov šok in novo trpinčenje za batzajlo! Medtem, ko sva z mojim voznikom postavila king size šotor, je poleg najinega nastal nekakšen pesjak. Kako že rečejo prostoru, kjer se parijo volkovi?
Lovro je namreč sopotniku obljubil big tent, razkošnih dimenzij in ko smo že mislili, da bodo ta šotor pripeljali s šleperjem, je on iz prtljažnika prinesel nekakšno Sport Billy torbico in ko smo vsi čakali, da bo zavoj, ki ga je izvlekel iz nje zrastel, je le ta zadovoljno cmokal s pivom v roki in se hvalil z dimezijo svojega (šotora), zavoj pa NIÈ!
In kaj se je zgodilo?
On je okrog tistega polivinilka zabil kline in oznalil, češ spalnica je gotova! Ne me *ebat! Yetti se je skoraj zrušil od dehidracije in začudenja. Omenjeni super šotor je namreč stal  za krtino in ga spolh ni bilo moč videt!? Kaj takega? Najbrž je šlo za najmanjši šotor na svetu in naš nesrečni soforumaš, bi ga lahko uporabil le kot kondom, v najboljšem primeru menda za pelerino!

Se nadaljuje...

[garac]

Še malo v sliki.
Prvi postanek, kjer na je iznajdljivi cigo opal šipe: Mogu? Seveda, ker glej avte...
In še preden smo ugotovili kaj hoče, nam je že pomagal in pral stekla... medem, ko sta na Ina črpalki 2 košuti splezali na en suv in čistili stekla, da bi najraje še sam pristopil, da mi očistita stekla na očalih

[garac]

Pred Mike-ovim šotorom so ob njegovih švedrih bili prislonjeni še manjši čeveljci, najbrž ženski, zato ga nismo hoteli buditi, čeprav najbrž niti ni spal.
Okrog štirih smo se tudi mi, oziroma mi2 odpravili v šotor. Lovro tako skrčeno, saj sta moža zložila v šotor še blazine iz pujsa, tako, da je večji od niju imel na suhem le trup nekako do popka.
Kmalu se je izza hribov pokazalo sonce in Miroslav nas je že pozival naj formiramo kolono. Ma nemoj, a že? No in počasi smo se postavili v kolono, med zadnjimi skuštrana pojava dobrosrčenega Guleta. Seveda sem se ga razveselil, pa tudi Mike se je prikazal s priležnico, pa Keža in Sintija, pa car careva, veseli ata Bogovič in njegova klapa, pa naš najstarejši član g. Franc Kotnik, se pravi eden po eden pride tako klapa vsa. Èeprav maloštevila je bila druščina dobrovoljna, spotoma smo pobali še "ta hoh" citroenarje, ki so spali v motelu in se v konvoju odpeljali proti centru BanjaLuke, natančneje pred Citroen servis.

[garac]

Sobota v slikah

[gule]

Kaj naj rečem...srečanja se je udeležil, ter nas z svojo imenitnostjo počastil, tudi ugledni Slovenski poslovnež, kralj žemelj, poreklom z Kosova in Metohije...njegova kvasna uzvišenost Alois GAŠI...v prilogi zahvalnica za nesebično pomoč v uniæevanju hrane, piva, ter frišne kave...in video zapis tega trenutka...

[Lovro]

Ma ste že pridni. Cela reportaža, slike, svaka čast. Tudi jaz imam nekaj slikic, bom objavil, mogoče celo v drugi temi, da ne bom tu motil potek reportaže.

Aja, pa film mi noče odpreti. Bom probal pogledati doma.

Bilo je pa fajn, bil sem lokalna zvezda, babe so se lepile name, vsaj 10 jih je bilo stalno okoli mene, intervjuji so se vrstili, dobil sem ponudbo za snemanje filma (Ko to tamo peva 2), ker naj bi bila baje skupaj z žabo zelo primerna za glavno vlogo.

Družba je bila fina, organizacija super, ko švicarski sat... Pravzaprav je bila edina pomanjkljivost nastavitvena kapaciteta, kjer sva spala z Jetijem. Verjetno bi o tem utegnil on kaj več povedati... Ja, luštno smo se imeli.

[garac]

Na te provokacije ne bom odgovarjal!
V glavnem na C-servisu smo pojedl zajtrk, ki so ga pripeljali iz lokala La Pizzeta. Okusno, do sedaj sem bolje jedel le v lokalu Kod Jože, ampak to je druga zgodba. Obilni fruštek smo tudi dobro zalili, nato smo se v spremstvu policije odpeljali na trg v središče mesta. (svaka njima čast-policajcima i Miloradu) Tu je bilo kaj videt. Po mestu so se pasle košute. Ena lepša in bolj urejena od druge, tako, da smo morali biti ves čas oprezni. To nas je utrudilo in zato in zaradi vročine smo se morali neprestano osveževati z različnimi napitki.