Bru?enje/Lakiranje parketa

[michoBX]

Danes smo se doma lotili bru?enja parketa v ve?i. Ma?ino smo si sposodili za cel vikend v OBI-ju, ostale pripomočke pa imamo doma. Parket je bil ?e nanovo poločen(popustilo lepilo). Pošlifal sm ?e, sedaj je ?e navrsti fugiranje in prvi nanos laka.

Na dolgo o tem postopku:

BRU?ENJE
Bru?enje parketa pomeni izravnavanje in glajenje obločene lesene površine. Izvajamo ga z razli?nimi brusilnimi stroji in sredstvi. Brusilna sredstva bomo podrobneje opisali v prihodnji ?tevilki, v tokratni pa si oglejmo stopnje bru?enja in tipe brusilnih strojev.
Bru?enje se lahko za?ne šele potem, ko se je parket stabiliziral in so vsa preostala zaključna dela v stanovanju ?e končana (pleskanje sten in stropa, oblaganje sten ?). Upoštevati je treba tudi klimatske razmere. Pri temperaturi prostora od 15 do 20 stopinj Celzija in od 40- do 70-odstotni relativni zračni vla?nosti so na primer časovni intervali med končanim polaganjem in za?etkom bru?enja:
− za parket, poločen s pribijanjem ? dva dni,
− za lepljen parket:
a) disperzijska lepila ? vsaj 20 dni, ?e je parket debelej?i, pa ve?,
b) raztopinska lepila ? vsaj en teden,
c) reakcijska lepila ? vsaj štiri dni.
Klimatske razmere morajo biti med polaganjem take, da ne povzročijo delovanja lesa tudi po polaganju, temve? da parket ostane stabilen, ?e ustrezne razmere ostanejo nespremenjene. To pomeni, da mora biti temperatura približno 20 stopinj Celzija, relativna zračna vla?nost pa od 50- do 60-odstotna.
Ker je končni videz poločenega poda precej odvisen od bru?enja, je slednje zelo pomembna stopnja obdelave parketa. Slabo obru?enega poda se z lakiranjem, voskanjem ali oljenjem ne da skriti. Brusni papir mora biti dovolj oster in neobrabljen, da nepravilnosti v parketu z lahkoto izravnamo in je površina čimbolj enotna.
Pred bru?enjem je treba z metlo ali sesalcem skrbno očistiti parket. Preverimo tudi stik parketa s podlago.
Bru?enje obsega ve? stopenj, za vsako pa se uporablja brusilno sredstvo drugačne zrnatosti:
1. grobo bru?enje,
2. vmesno bru?enje,
3. fino bru?enje.
 
 
  Grobo bru?enje
To je prva stopnja, pri kateri opravljamo kri?ni bru?enji. Namenjena je izravnavi največjih nepravilnosti in grobemu izglajevanju. Uporabljamo brusni papir zrnatosti od 36 do 40. Zrnatost se izrača s številkami, pri čemer najmanj?e ozNašujejo najbolj groba zrna, največje pa najbolj fina.
Brusimo pod kotom približno 30 stopinj od poteka lesnih vlaken, in sicer v vzporednih pasovih, ki se prekrivajo v približno 30 odstotkih, ter z desne proti levi ali nasprotno, odvisno od postavitve koles pri stroju. Smer bru?enja in določeno prekrivanje pasov sta pomembna zato, da lahko kolesa stroja delno vozijo tudi ?e po parketu, ki je bolj izravnan, zato je bru?enje enakomerno. Pritisk stroja na podlago se lahko uravnava s posebnim ključem.
Ko obrusimo vso površino v eni smeri, začnemo drugo bru?enje pod kotom 60 stopinj glede na prej?nje ? se pravi ?e vedno pod kotom 30 stopinj od poteka lesnih vlaken, vendar v nasprotni smeri. Uporabimo brusni papir iste zrnatosti. Pri tej stopnji je potrebna izjemna natan?nost, ker se napake pri naslednjih dveh stopnjah, kjer uporabljamo finej?i brusni papir, ne dajo popolnoma odstraniti.
Delo končamo z bru?enjem vogalov, robov in vseh manj dostopnih predelov. Uporabimo za to namenjene stroje in brusni papir iste zrnatosti.
 
Vmesno bru?enje
Brusimo dvakrat križno kot pri prej?nji stopnji in upoštevamo ista navodila glede smeri bru?enja. Uporabljamo brusni papir zrnatosti od 60 do 80. Pritisk stroja na podlago mora biti manjši kot pri grobem bru?enju. Pri tej stopnji prav tako obrusimo robove in vogale.
Z vmesnim bru?enjem parket ?e dobro izgladimo, izravnamo ter pripravimo podlago za kitanje in zadnje kon?no izglajevanje.
 
 
  Fino bru?enje
  Po kitanju parketa, ki ga bomo opisali v eni izmed prihodnjih ?tevilk, opravimo eno ali dve kri?ni bru?enji (odvisno od presoje polagalca) z brusnim papirjem zrnatosti od 100 do 120. Svetujemo uporabo zelo ostrega brusnega papirja, da je površina parketa čim bolj enotna. Pritisk stroja na podlago je pri tej stopnji bru?enja najmanjši.
Brusimo v smeri lesnih vlaken, pozorni pa moramo biti tudi na zunanjo svetlobo. Za?nemo v temnej?em delu in nepretrgoma nadaljujemo proti osvetljeni površini. Za to bru?enje lahko uporabljamo valj?ni, tračni ali rotacijski brusilni stroj. Slednji je po mnenju nekaterih strokovnjakov najprimernej?i za zadnje izglajevanje. Uporabili naj bi brusilne mre?ice zrnatosti 100 za tr?e in 120 za mehkej?e lesove.
Zadnje bru?enje popolnoma izgladi parket in odstrani morebitna dvignjena lesna vlakna, ki so nastala zaradi neizogibnega bru?enja v nepravi smeri. Pred nadaljnjo obdelavo, se pravi pred lakiranjem, oljenjem ali voskanjem, parket skrbno in temeljito očistimo z močnim sesalnikom in krpo.
 
BRUSILNI STROJI
Kot smo ?e omenili, lahko za bru?enje parketa uporabimo valj?ni, tračni ali rotacijski brusilni stroj, za vogale in robove pa manj?e, za to namenjene posebne stroje. Med bru?enjem naj stroj te?e enakomerno, brez nenadnih ustavljanj.
Valj?ni stroj ima valj, okrog katerega ovijemo brusni papir in ga pritrdimo, kot je predvideno. Pri nekaterih modelih se valj zaradi centrifugalne sile ?iri, kar olaj?a menjavo brusnega papirja, in za take stroje je predviden ?e spojen brusni papir. Valj je iz gume in njegov premer je lahko različen, odvisno od proizvajalca.
Pri tračnem stroju papir kroči med valjema različnega premera. V primerjavi z valj?nim je te?e obvladljiv, zato so zelo pomembne parketarjeve izku?nje. Prednosti tračnega stroja so predvsem manj?e segrevanje in dalj?e trajanje brusilnega sredstva, boljše odstranjevanje brusnega prahu in enotnej?i končni videz.
Rotacijski stroj ima disk. Brusilna sredstva na podlagi iz mre?e se uporabljajo izključno za fino bru?enje in bru?enje med posameznimi nanosi laka ter so primerna za rotacijske stroje.
Za robove uporabimo posebne stroje z diskom premera manj kot 200 milimetrov in brusni papir iste zrnatosti, kot smo ga uporabili pri posamezni stopnji bru?enja. Za vogale lahko uporabimo vibrirni stroj z brusom trikotne oblike, nekateri pa uporabljajo ročno strgalo.

BRU?ENJE STARIH PODOV
Pri starih podih bru?enje pomeni tudi odstranjevanje stare površine, na primer laka, olja ali v najslab?em primeru ostankov lepil, ?e je bil les prekrit z drugo talno oblogo, denimo tekstilno. V takih primerih moramo bru?enje za?eti z bolj grobim brusilnim sredstvom, recimo zrnatosti 24. Brusimo, dokler površina ni povsem čista. Vmesno in fino bru?enje izvajamo tako kot pri novih lesenih podih.

FUGIRANJE ?PRANJ MED PARKETOM
To me ?e čaka; Ker se med parketom z leti pojavijo ?prenje je le-te potrebno zafilati. To naredimo tako,  da fini prah, ki je ostal od bru?enja, zame?amo lak (jst bom uporabil kar nekaj na nitro bazi). Potem pa vzamemo spachtel (pročno lopatico) in zafugiramo.

LAKIRANJE
Uporabimo lahko ve? vrst lakov. Izbiramo lahko med laki na vodni osnovi in laki na osnovi topil(Nitro, dvokomponentni lak). Slednji so bolj Trpežni, vendar pa hud vonj ostane v stanovanju ?e kakšen dan. ?Vodnič laki pa so brez neprijetnega vonja, vendar so bili slabo odporni na pračke(pomivanje), kako je sedaj ne vem ? pomanjkljivost naj bi odpravili, vendar ga zaradi slabih izku?enj jaz nebom ponovno uporabil.


Postopek

Lakira se najmanj 3x. prvič kmalu za fugiranjem(nitro lak). Ko se le-ta izsu?i se parket ponovno na fino pobrusi. Spet posesamo, pobri?emo z vla?no krpo. Nato pa najmanj 2x polakiramo z dvokomponentnim.




[ATTACH]3912[/ATTACH][ATTACH]3918[/ATTACH][ATTACH]3916[/ATTACH][ATTACH]3921[/ATTACH][ATTACH]3911[/ATTACH]

[CitroDS]

Lepo se z vodnim lakom dela, a je treba prvi sloj pri hrastu naresti z nitro ali PU, PE lakom, ker hrast namreč ob stiku z vodo po?rni.
Mi?o kateri lak boš ti uporabil?

lp

[michoBX]

Jst sm kr z nitro, pa ni n? videt da bi po?rnil - ?e celo malo rumene barve je dobil;

[ATTACH]3923[/ATTACH]

[deyo]

@michoBX vrste lakov : vodni 1komp. in 2.komp., kislinski 2komp., poliuretanski 1komp. in pa 2komponentni pa ?e kateri bi se najdu. Ni pa vodni lak tako slab kot si ljudje razlagajo. Je morda res malo manj odporen vendar ne v taki meri, da ko stopa? po njem da odpada. Je bolj elastičen kot npr. poliuretanski, ki je zelo trd (morda prej poči). Je pa z vodnim fantasti?no delati, ker ne smrdi, se hitro su?i in prej tudi konča?.
Za kitanje je pa boljše uporabit "smolo" ki je pripravljena za to opravilo (tisto z nitro lakom sicer vsi uporabljajo, ker je stvar tudi cenej?a).
Je pa pri lakiranju z vodnim lakom treba paziti (kot pravi tudi CitroDS) na podlago. Najboljše je spet uporabiti ustrezno podlago. Se pa tudi pri tem opravilu mojstri poslučujejo nitro temeljnega laka (hitrej?e su?enje in spet ceneje kot pa original podlaga za vodni lak).

[garac]

Kaj pa uporaba olj nameto laka? Lak naredi pod hladen, daj ni stika z lesom. Ladijski pod recimo bi osebno veliko raje premazal z oljem oziroma voskom

[deyo]

Jaz ga bi definitivno rajši polakiral.

[CitroDS]

Oljo so zanimiva zadeva. ?e izbere? pravo olje je stvar super. Pri nas foter dosti uporablja tungovo olje ki mu lahko dodaš tudi barvilo - sva delala leseno hišo in je cela premazana z tungovim oljem z sivim odtenkom, prej je bila seveda narejena zaščita, in izgleda prav enkratno, pa ?e kuhati se ne more spodaj.

lp

[gigo]

No glede lahkov lahko rečem, da so po mnogih izkušnjah poliuretanski laki še vedno faforiti. Visoka trdnost in kvaliteta, dolga življenska doba, odpornost na mehanske,kemijske in fizikalne obremenitve in poškodbe,elastični, odporni proti vlagi in višjim temperaturam, nanosi so lahko veliki in se jih lahko polira. Zaradi vsebnosti visokega deleža suhe snovi so "prijazni" do okolja (to je info za vse ekološko usmerjene), ker imajo majhno vsebnost topil. Uporaba je lahko že po nekaj urah odvisno od debeline nanosa. Uporabljajo se za najbolj zahtevna lakiranja kot so kuhinske površine, kuhinjsko pohištvo, jedilne mize, kopalnice, parkete itd.

Oljni premazi so žal le kratkoročna rešitev kajti potrebujejo večkratno obnovo filma na lesu oz. lesni površini tvoriv.

[garac]

saj v tem je fora, vosek se upije in ?a vedno je les les. Lak pa naredi sloj med lesom in teboj, ?e lakirač je vseeno, ?e nalepi? tapeto na estrih, kao da imaš les, pa polakirač preko. Lak uniči toploto lesa, je kot kondom...

[michoBX]

No lepo ste dopolnili zgornje besedilo;
Doma je ve?a čist preveč obremenjen prostor, tako da smo se odločil za polivretanski dvokomponentni lak. Je pa les res najlepši ?e ni čez nane?en lak, pa ?e tistega mrzlega občutka ni ob dotiku. Kaj takega bi jaz imel v spalni sobi, ali pa kakšnem drugem manj prehodnem prostoru...

[garac]

Bravo micho, pravilno razmi?lja?. (sem enakega mnenja) V spalnici vosek! Pa ?e lep vonj ima tak pod

[gigo]

Po pravici povedano in če razum prevlada je lahk vedno zmagovalec nad vsemi olji. Klic gleda naravno če pa moraš 2x na leto obnavljat filem. A vi vsak dan ko se zbudite radi takoj tipate po tleh?

[deyo]

Jaz se pridru?ujem mnenju od Giga. Cca 12 let sem prodajal ta materijal in povem vam, da na Našem koncu je bilo zelo malo povpračevanja po oljih. Ne vem kako je globalno v Sloveniji, vendar mislim, da bo lak ?e dolgo na prestolu.

[garac]

seveda lak glavni ker v glavah slovencev ?e vedno prevladuje kme?ka logika. Lak ja pa kaj ?e mora bit nemški ane? Deyo verjetno si jim ga kot prodajalec tudi priporaožal? Je kdo kdaj kje gledal bral o skandinavskem odnosu do lesa?
Recimo je hotel kolega narediti streho na garaži poraslo s travo itd. Je mamo skor kap!? Ja kaj bodo sosedje rekli? TAko je tudi z zaščito lesa. Ja lak ane, drga? se bo znucou! Kuga bodo pa ldje rekl? Pa s ?evlm ne sme? not!

Ja gigo, je fajn, ?e lahko bos hodi?, vsaj meni je. prisegam na vosek. Sicer ne za parket, za ladijski pod pa ziher. ?e eno una jajca od laminata pa spoh nočem.

Moj stari oče je imel ladijski pod v kuhinji. Vsako soboto ga je namazal in zglancal, po 30 letih je bil ko nov

[deyo]

@ garac Je res kar pravi?, sam hotel sem povedat, da tudi ?e si stranki ponudil kaj drugega kot lak, te je malo čudno gledala (govorim za Naš konec). Tako, da na koncu si zmeraj pristal pri laku.

Je pa ladijski pod obdelan z voskom čisto nekaj drugega kot polakiran. to se pa strinjam.

Zakaj pa ne laminata?