Potep po zahodni Sloveniji z žabo

[Lovro]

@Lovro:
Ja, obrazec ZEn-VN-1/II lahko kupis v trafikah in vseh bolje zalozenih prodajalnah. =)

Zdaj ga lahko pošljem tudi že v elektronski obliki.:emot77:

[Lovro]

V glavnem, žena je vlogo za letošnji izlet po Posočju odobrila in letos sem se že peto leto odpravil v tiste kraje.

Pa kaže, da bom še hodil tja dol, ker je enostavno še vedno ogromno stvari za videti...

Celo za trdnjavo Fort Herman, ki jo je lani predlagal Frodo1, mi je spet zmanjkalo časa... pa naslednjič.

He he, vidim tudi, da bom nadaljeval temo že na okrogli, 20. strani. :BigThumbs:

[Lovro]

Preden sem se odpravil v Posočje, sem se (tudi tradicionalno) 2 dni ukvarjal tudi z dejavnostjo na prvi sliki. Ker je to meni eno bolj zoprnih del, se zato obvezno nagradim z izletom po Posočju :BigThumbs:

Ker je letos moja Žaba ostala pri Gorazdu, mi je za izlet ponudil oz. posodil kar svojo lepotico.
Žaba je isti letnik, kot jaz, torej 1971, tehnično je v super stanju, prav tako pločevina. Prava poezija jo je bilo voziti, res sem užival v vožnji.

Vsekakor hvala Gorazdu, res je dedec na mestu :emot112:

Zanimiva je tudi registrska oznaka Žabe, ki je skoraj identična tisti na mojem C5 (tudi ima goriško registracijo).

Tako sem pri Gorazdu pustil svoj C5 in nadaljeval pot iz Nove Gorice proti Mostu na Soči.
Posledično je bil prvi del poti spremenjen, tako, da sem se tokrat ustavil tudi v Ročinju pri nekdanjem zelo znanem citroenarskem baru, pred katerim čepi črna mrcina na sliki. Žal ni ravno v najboljšem stanju in tudi ne vem, kaj planirajo z njim.

[Lovro]

Sledil je le "skok čez hrib", mimo izhodišča za hrib Mengore, katerega sem predlani tudi obiskal in že se je prikazala moja priljubljena postojanka - barček ob jezeru pri Mostu na Soči.

Tam sem se okrepčal s pivom, spet tamkajšnjim gostom razkazal Žabo, nato pa sem, ob dvignjenem palcu in mahanju kapitana tamkajšnje turistične ladje, odpeljal naprej... pravzaprav nazaj in gor do Rutarske Lipe.

[Lovro]

Rutarska lipa se nahaja v gorski vasici Rut, do katere se pripeljete po idilični gorski cesti, na katero zavijete v Bači pri Modreju, malo pred Mostom na Soči, z Idrijske strani.

Lipa je ima obseg 8 metrov in je eno najmogočnejših dreves v državi. Starost ji niso mogli določiti, ker je že votla, je pa bila omenjena že v 17. stoletju, če se prav spomnim.

Zraven lipe je kozolec, kjer se skriva še en veteranček. Sem parkiral Žabo kar pri njemu, mogoče sta skupaj kaj rekla ali pa obujala spomine na njuno mladost

[Lovro]

Po isti cesti sem se vrnil nazaj do kraja Podmelec, kjer sem nato zavil v smeri Ljubinja. Po cca. 1 km vožnje, me je pričakala tabla ob cesti, kjer sem parkiral in se po kakih 15 minutah vzpona ogledal še slap Sopota.

Slap je 60 metrov visok, okolica je zelo prijetna, vsenaokoli so drevesa, da se počutiš kot v kakem amfiteatru.
Tam sem se ulegel na klop in nekaj minut užival v pogledu na drevesne krošnje.

[Lovro]

Nato sem vožnjo nadaljeval kar po cesti naprej in se nato spustil do Tolmina, kjer sem se peljal do kraja Idrsko.
Tam sem zavil v smeri Liveka in na greben Kolovrata, kjer je muzej na prostem. Cesta po grebenu je prav prijetna za vožnjo, luštno je bilo.
Pravzaprav bi bilo bolj zanimivo, če bi zavil na Kolovrat že malo naprej od Tolmina in se nato spustil po prej omenjeni cesti do Idrskega, tako pa sem pač dvakrat prevozil isto pot.

S Kolovrata se ponujajo lepi razgledi nazaj Proti Mostu na Soči ter na Krnsko pogorje, z Julijskimi Alpami v ozadju.
Na grebenu so tudi rekonstruirani strelski jarki iz 1. svetovne vojne.

Ker sem se vozil po dokaj odročnih krajih, je lovljenje signala očitno spraznilo baterijo telefona in s fotografiranjem sem moral zaključiti.

[Lovro]

Za letos sem se odločil, da po 18 letih, spet obiščem znani Kobariški muzej 1. svetovne vojne. Ogled sem izkoristil tudi zato, da sem v Kobariškem TIC (turistično-informativni center) pustil telefon na polnjenju.

V muzeju imajo trenutno tudi razstavo na temo avstroogrskega in nemškega letalstva na soški fronti in sicer res veliko slik v dveh sobah. Tudi nekaj malega eksponatov je notri, predvsem drobnarije.
Ostalo je bolj ali manj podobno, kot pred leti. Sobe z multivizijo tokrat sicer nisem preskusil, saj sem si ogledal novo ponudbo muzeja - dokumentarni film v mini "kino dvorani".

Po ogledu sem še prevzel napolnjen telefon, v zameno častil pijačo za res prijazno punco, ki je tam zaposlena in se nato napotil do obale Soče, kjer sem spet nekaj minut užival v njeni barvi in šumenju.

[Lovro]

Naslednja postaja naj bi bila stara avstroogrska trdnjava Fort Herman, porušena med 1, svetovno vojno, ki se nahaja nad trdnjavo Kluže, malo naprej od Bovca, v smeri proti prelazu Predel.

Ko sem že hotel parkirati pred trdnjavo Kluže, sem opazil smerokaz za dolino Bavščice.
Ker sem si ta dan ogledal že dovolj ostalin iz 1. svetovne vojne, sem se zato raje odločil za ogled te doline.

V dolini so se nekoč ukvarjali z ovčjerejo, vendar o tem skoraj ni sledi, pašnike pa je preraslo drevje in grmovje.
Proti koncu doline pa se le odprejo lepi razgledi proti Rombonu in grebenu, ki od Svinjaka nad Bovcem poteka proti Bavškemu Grintavcu.

V dolini ima Planinska zveza Slovenije tudi šolo za mlade gornike v lepo obnovljeni stari hiši.

Na predzadnji sliki še pogled v smeri Rombona, na zadnji pa pogled proti Bavškemu Grintavcu.

[Lovro]

Poleg ogleda prej omenjenega Kobariškega muzeja sem se odločil, da po nekaj letih ponovno zavijem v dolino Lepena, kjer se nahaja tudi Šunikov vodni gaj.

Gre za simpatične slapove potoka Šunika, katerih ogled vam vzame kake pol urice. Vsekakor vredno ogleda, pa še prav prijetno hladno je tam.

Tam sta nekoč stala tudi mlin in žaga, kar se vidi po umetno narejenem nekdanjem jarku za vodo na zadnji sliki.

[Lovro]

Po ogledu Šunikovega vodnega gaja sem se, s kratkim postankom ob Soči v Trenti, odpeljal direktno na Vršič, kjer sem še enkrat ovekovečil Gorazdovo žabo s pogledom nazaj proti Posočju in pogledom na gorenjsko stran.
Žal je slaba svetloba ponagajala fokusu mobilnega telefona, tako da slike niso ravno uspele.

Nato je sledila še večerja v Koči na Gozdu, kjer sem s prijazno prekmurko, ki tam streže, še malo poklepetal na temo vsakoletnega srečanja CKS tam gori (Ksinzl).
Tam, poleg drugih, visi tudi pohvala s strani CKS. Èisto zasluženo. Hrana in osebje v Koči na Gozdu so namreč res super in zaslužijo vse pohvale. Vsaka jim čast!

Naslednji dan sem Gorazdu vrnil njegovo Žabo. Seveda se spodobi, da mu jo vrnem čisto, zato sem si vzel čas in mu jo, v zahvalo, temeljito očistil, zunaj in znotraj.

Tako sem zaključil z letošnjim izletom v Posočje in že sedaj komaj čakam, da se drugo leto spet odpravim tja.

[dvorjan]

Lovro, to bos moral ti spremeniti malo interval. Namesto letnega izleta bi se spodobilo delati cetrtletne. =)

[gule]

Èlovek vsaka čast, celo nadomestno žabo si dobil...

Z slike in predele, ti pa zavidam...

[Lovro]

@Dvorjan
Dej nehi, bi potem forum zablokiral zaradi obsežnih datotek mojih reportaž

@Gule
Ko boš kaj prišel spet naokoli, te lahko peljem na en izlet po Posočju. Èe bo Žaba operativna, bo še toliko bolje.

[gule]

@Dvorjan
Dej nehi, bi potem forum zablokiral zaradi obsežnih datotek mojih reportaž

@Gule
Ko boš kaj prišel spet naokoli, te lahko peljem na en izlet po Posočju. Èe bo Žaba operativna, bo še toliko bolje.

Upam, da enkrat pride do realizacije tega izleta...pa še žlahto obiščeva tam v Bovških krajih...