Laganini v čast Božota Ugrina

[Lovro]

Sam gospoda Božota nisem poznal, srečal sem ga le enkrat, pred 12 leti, ko je bil tako prijazen, da je Vojkotu pomagal pregledati XM-a, ki je bil kandidat za moj nakup. Sem pa veliko slišal o njegovem znanju in pripravljenosti, da le-tega deli z drugimi.

Kljub temu priznam, da je bil glavni namen moje udeležbe sama vožnja po istrski pokrajini, da se maksimalno navozim z žabo pred prihajajočo zimo.

Kar se laganinijev tiče, sem vedno z veseljem gledal slike in bral reportaže iz katerih je bilo razvidno, da se na teh raidih vedno kaj zanimivega vidi in da se ljudje imajo fajn.

Žal so se datumi vedno križali z mojimi drugimi plani, tokrat pa mi je le uspelo in moram reči, da so tile laganiniji res zakon.
Potepali smo se po slikovitih stranskih istrskih cestah od Kopra, preko Kubeda ter Ugrinov, do ruševin gradu Pietra Pelosa in nato preko razglednega Momjana nazaj v Koper.

Tako sem se, kaki dve uri pred začetkom raida, uživaško, po stari cesti, odpeljal na obalo. Užival sem v vožnji, jesenska pokrajina je brzela mimo žabe, skratka super, da bi kar predel.

Za filing pa še en uživaški razgled skozi vetrobransko steklo, na skoraj prazno cesto, ki se je vijugala pred žabo.

[zlomjo]

Laganini je ena super zadeva. Žal sem tudi jaz našel čas komaj drugič. Obakrat mi je bilo izjemno lepo. Druženje z veselimi ljudmi, vožnja naših ljubljenčkov, kulinarika in še kaj novega vidimo in slišimo. Kaj bi človek rad še več?

[Lovro]

Zbirno mesto je bilo v Kopru oz. v Šalari.
Počasi, drug za drugim, smo se zbrali, malo poklepetali, se posedli v avtomobile in v koloni krenili med istrske griče.

Kot se spodobi, najprej objavim sliko organizatorjeve, torej Sašove diane.

Sledijo slike ostalih vozil udeležencev, pa če smo začeli s diano, pa dodajmo še njeni sestri, ter brata DAK-a.

[Lovro]

Ko smo že pri A seriji, tam so bili tudi spački.

Zelo mi je bila všeč rumena barva cimosovega spačka na prvi sliki. Tudi ostali so lepo zgledali, sami gizdalini.

Najbolj zanimiv pa mi je bil Zlomjotov charleston (na zadnji sliki), še v prvi barvi, z original nalepkami, sicer obledel od primorskega sonca, vendar zdrav, ko dren.
Karoserija še nič varjena, tudi na kritičnih mestih (z izjemo nekaj malega rjice pod sprednjo šipo) je bil kot nov.
Zame vsekakor najbolj kul avto na srečanju.

[Lovro]

Dva udeleženca sva se pripeljala tudi s hidravličarjema.

Ker pa se je veliko lepše voziti v družbi, sva se odločila, da Èojko pusti GS-a na startnem mestu in greva naprej le z mojo žabo.

[Lovro]

Prva postaja je bil Kubed, ki ga marsikdo od nas že dobro pozna.

Za ostale pa, poleg podatka, da tu koprčani vsako leto v aprilu organizirajo spačkarsko srečanje, še nekaj osnovnih podatkov o bližnjih izletniških točkah na informacijski tabli.

V bližini Kubeda se nahaja tudi Hrastovlje s svetovno znano fresko mrtvaškega plesa.

[Lovro]

Po prečkanju meje smo se na kratko zaustavili, da smo se spet skupaj zbrali.

Ta čas sem izkoristil za fotkanje vozil, žabe in njene v ovinek svetleče luči, pa seveda sovoznika Èojkota, kateremu sem, za krajši čas, tudi prepustil volan žabe.

[Lovro]

V kapelici, v bližini vasi Ugrini, okoli katere se razprostira lepa pokrajina, je bila maša za Božota Ugrina.

Ker nisem bil med njegovimi znanci, niti nisem hotel delati gužve pri maši in sem raje slikal okolico kapelice z našimi vozili v ospredju.

Tu sem malo podebatiral z nekaterimi lastniki spačkov o njihovih avtih. Res je zanimivo slišati njihove zgodbe, zakaj so se odločili, kako so našli, kupili in (po potrebi) obnovili svoj avto, pa navsezadnje, kaj so zanimivega doživeli v vožnjah z njim.

Okolica je res slikovita, sploh pogled na kraški rob, ki se še naprej, skoraj v nedogled, razprostira nad istrskimi vasmi na temu koncu.

[zlomjo]

Kako si pa spravil navdušenega Èojkota stran od volana?

[Lovro]

V bistvu ni bilo sile, je bil desc uvideven in je razumel, da ne morem dolgo zdržati na sovozniškem sedežu, sploh pa na zadnjem raidu pred zimo.

Pa še na veliko sem ga prepričeval, kako se je bolj udobno voziti na zadnjih sedežih, naj obvezno sproba.

No, saj v bistvu je to res. V žabi se dejansko najudobneje pelješ na zadnjih sedežih. Seveda pa imam jaz pri svoji žabi veliko raje "manj udobja" za volanom.

[Lovro]

Nato smo se zapeljali do doma krajevne skupnosti, ki se nahaja v res lepi kamniti zgradbi.

Tam nam je družina Ugrin pripravila zares vrhunsko meso z žara, seveda vse domače in tako perfektno spečeno, da se je topilo v ustih, okusi pa božanski. Pa da ne omenjam one pečene polente z zelišči, zelenjave in francoske solate, pa sladic.
Pa da smo vse skupaj lahko poplaknili z dobrim vinom ali pivom, pa navsezadnje tudi s sokom, saj je bil pred nami še lep kos vožnje.

Tu sem naredil še eno absolutno romantično fotko v kombinaciji Zlomjotovega chalestona in prej omenjene kamnite stavbe, pa hudič telefonski ni shranil slike.

Vsekakor pa sem prepričan, da vam bodo tudi ostale slike pričarale tamkajšnje prijetno vzdušje.

[Lovro]

Ugrinovi so nas povabili še na svojo kmetijo, kjer so nam zopet ponudili njihovo domačo pijačo.

[Čojko]

še kakšno ko jo Lovro nima.

[Lovro]

Oho. Si lahko, prosim, katero od teh slik sposodim za moje objave drugje?

[Lovro]

Tista tretja slika iz notranjosti je super.