Ena lušna roštiljadica z Guletom in Èojkotom

[Lovro]

Ta teden je Gule prišel v Slovenijo po opravkih, pa se je v sredo oglasil tudi na Vrhniki. Dogovorjeni smo bili, da se pridruži še Èojko in tako smo se najprej odpravili k meni na dom.
Tam smo spili kavico z enim takratkim zraven, da se ogrejemo.

Med tem, ko sem kuhal kavo, sta ona dva zunaj strokovno pregledovala svoja vozila.
Po mojem sta ugotavljala, kaj vse bo še treba urediti in popraviti. :emot77:

Oba desca sta bila seveda spet že tradicionalno darežljiva. :BigThumbs:
Gule mi je prinesel zelo lep zložljiv stolček za kampiranje in trojanski krof.
Èojko pa mi je prinesel celo gajbo odličnih fig in grozdja, katerih se je, naslednjega dne, takoj polastil moj sin.

Vsekakor hvala obema. :BigThumbs:

[Lovro]

Spotoma smo naložili še moj žar v avto, žal pa nismo takrat pomislili še na kak pribor za meso obračat... pa dobro, bo že šlo.

Kakorkoli, najprej smo se ustavili v Planini pri ruševinah dvorca Hašperk, o katerem sem že pisal v reportaži o potepanju po Notranjskem.
Sprehodili smo se še do vode po mostom in uživali v jutranjih sončnih žarkih.

Gule, pravi roštilj-majstor po srcu, je nekam sumljivo pogosto pogledoval proti živalim na prvi sliki... verjetno jih je že videl, kako se rotirajo na žaru.

[Lovro]

Po kratkem sprehodu in uživanju ob pogledu na pokrajino, smo nadaljevali pot do Rakovega škocjana, kjer smo si ogledali veliko in malo naravno okno.

Sledilo je fotkanje naših vozil, na prvi sliki opremljenih z nepogrešljivim osvežilnim napitkom, s katerim nas je založil Gule.

Med tem sta Gule in Èojko zopet padla v neko citro-debato, jaz pa sem raje še malo pofotkal njuno veliko in malo "žabo".

Dejansko sta si od zunaj avta, razen velikosti, res zelo podobna. Res nič čudnega, da sem nekoč, ko sem, kot majhen mulček, prvič videl CX-a, gruntal, zakaj je ta "GS" nekako čudno drugačen od sosedovega. :emot77:

[Lovro]

Gule in Èojko sta prečila še mali naravni most, kar sem, seveda, tudi ovekovečil.

Na tretji sliki je pogled pod most na stezo, do katere vodi tudi zelo slikovita potka.

Èojko je nato, ob pomoči informacijske table, Guleta podrobno podučil o nastanku teh naravnih pojavov, Gule pa je, željno, kar požiral znanje in Èojkota zasul s kupom dodatnih vprašanj... malo morgen :emot77:

Ker smo postali že lačni, smo se odpravili v cerkniški mercator, kjer smo nabavili (skoraj) vse potrebno za roštiljado.

[Lovro]

Na tem izletu smo, kot se za starodobnike spodobi, večinoma vozili po stranskih cestah, po notranjskih gozdovih. Pri tem smo tudi pogosto menjali sestave "posadk", da smo se lahko vsi peljali v obeh avtomobilih.

Pot nas je nato vodila do gradu Snežnik.
Pri tem sem zopet imel čast, da sem večinoma spet jaz vozil Guletovega CX-a in to izkoristil za dve sliki Èojkovega GS-a v akciji.

[Lovro]

Na robu lepega travnika, nad snežniškim gradom, smo si našli simpatičen kotiček, kjer smo lahko začeli z našo roštiljado.

Ker nismo imeli ustreznega pribora, nam je prav prišel tudi Guletov švicarski nož in en star šraufenciger. Namesto olja, smo uporabili kar pivo.
Za krožnike nam je služila embalaža od mesa, za prtičke, pa kar Guletov wc papir, ki ga je ravno imel v avtu.

Pri tem smo ugotovili, da je, poleg Guleta, tudi Èojko res pravi mojster žara. Meso je namreč tako dobro spekel, da smo si še nekaj časa oblizovali prste od samega gušta.

Po obilni gostiji smo se še malo sprehodili okoli avtomobilov, da si pretegnemo noge, nato pa je sledila še zadnja rundica čevapov, kjer smo zopet debatirali o... navsezadnje, kaj vas pa briga.

Ja, čisto nič nam ni manjkalo, res smo se lepo imeli na tistem piknik placu. :emot112:

[Lovro]

Jah, kaj čmo, v dobri družbi čas vedno prehitro mine in tako je, proti večeru, prišel čas slovesa.

Èojko se je odpravil proti domu, midva z Guletom pa sva na kratko obiskala še Batzajlo v njegovi res lepo opremljeni sobi, kjer je vse naredil z lastnimi rokami.
Po nekaj špricerjih in pivih, sva se odpravila k meni domov.
Ker sva bila že malce utrujena, poleg tega pa me je naslednji dan čakal še šiht, sva spila le eno kavo in se odpravila spat.

Zjutraj sva si privoščila še eno kavico, nato pa sva se tudi midva morala posloviti.

Vsekakor, lepo, da smo se zopet videli in preživeli lep dan skupaj. Ja, res je bilo luštno. :BigThumbs:

[Čojko]

Skoraj ni kaj dodati.
Razen morda to, da je bilo to 4 urno roštiljanje in mezenje do onemoglosti zelo naporno.
Hvala lepa obema za lepo preživet dan. Saj zato pa imamo te stare graje, a ne?