Srečanje v Travniku 12. - 14. junij 2015

[Lovro]

Končno nekaj časa za pisanje reportaže.

Na srečanje v Travniku se odpravljam že tri leta in do sedaj je vedno nekaj prišlo vmes.

Predlani nisem imel časa, lani sva z Jetijem obtičala na meji, letos je Žabi potekla registracija, pa še zaarana je - čeprav dedca ni in ni na spregled, da bi jo prevzel :emot77:
Pa še grlo me je nekaj začenjalo boleti -  torej je spet kazalo, da s srečanjem ne bo nič. :Hammer3:

Kakorkoli, v petek je bilo že bolje, pa sem se po šihtu končno le odpravil v BIH, da se spet srečam z Miroslavom in Guletom.

Namesto žabe, sem vzel "rezervnega oldtajmerja" (je že 6 let star). :emot77:
Bosanci so face in imajo smisel za humor, pa so mi dodelili tudi oldtajmersko tablico za srečanje, katero sem nato tudi postavil za šipo za posneti spodnjo sliko.
No ja, sem pa vsaj lažje vozil po tisti vročini, ker sem imel na voljo klimo.

Na mejah ni bilo gužve in tako sem že pozno popoldne prispel v Banjo Luko, kjer me je vedno gostoljubni Miroslav obilno pogostil z ribami, vinom in pivom.
Miroslav je prava korenina, kljub poškodovani roki je še vedno hodil na ribolov in šraufal svoje avte - mnogim pa je poznan tudi po res odličnih srečanjih, katere organizira čisto sam, le ob pomoči svoje žene.
Ima tudi lepo zbirko oldijev: žabo, spačka, katro iz 70-ih ter hrošča iz 60-ih.

Po prijetni debati, sem se moral počasi odpraviti naprej, saj me je v Vitezu čakal še, po roštiljanju in svoji zbirki citro-oldijev, na temu forumu (pa i šire) zelo dobro poznan forumaš.

[Lovro]

Malo čez enajsto zvečer, sem se pripeljal do Guleta in njegovega žara, na katerem je seveda spet spekel cel kup mesa in pripravil še nekaj drugih dobrot, ki sva jih nato lepo poplaknila s pivom.

Ker sem bil že zmatran od vožnje, pa spet mi je začelo nagajati grlo, sva ostala budna "le" do 2h zjutraj.
Ker je grlo še vedno bolelo, mi je Gule zjutraj ponudil domače žganje iz nekih zdravilnih rožic ter vroč čaj. Ali je pomagal alkohol ali rožice in čaj, ne vem, ampak do 9h je grlo popustilo in spet sem bil, kot nov. :BigThumbs:

Ker je Gule, kot organizator, moral že zgodaj zjutraj iti na prizorišče srečanja, mi je zajtrk pripravila njegova žena... pravzaprav tisto ni bil zajtrk, ampak že prava gostija, tako da niti pod razno nisem mogel vsega pojesti.

Ugotavljam, da je to kar značilnost tamkajšnjih srečanj ali gostiteljev - kadarkoli grem v tiste kraje, komaj hodim naokoli, tako sem najeden - res so vsi zelo gostoljubni.

Tam sem srečal kar nekaj forumašev iz tega in srbskega foruma.
Pravzaprav nas je bilo prijavljenih cel kup slovencev, celo slovenski grb je bil zato natisnjen na reli tablicah - celotna SLO banda pa totalno odbita in odštekana, zajebancije in štosov kolikor češ, to bi morali videti. :emot77:

Po začetnem druženju (a sem omenil zajebancije in pivo?), so se vsi avti postavili na startna mesta in odpeljali, jaz pa sem se odpravil direktno v ciljno mesto Jajce. Na poti sem, na eni od kontrolnih točk, srečal še forumaša CX Franca z družino, pa smo šli skupaj še na hitro nekaj spit in malo podebatirati o XM-ih.

Ker so že vsi udeleženci relija odpeljali mimo, smo se nato v krajši koloni, skupaj z organizatorji, odpeljali do Jajca, kjer je bil za nas rezerviran poseben prostor. Parkirni prostor je varovala celo policija in spuščala noter le udeležence relija. Ker sem bi v C5, so mi seveda pred nosom zaprli vhod, češ, da nov avto tam nima kaj početi. Seveda ni bilo nobenih težav, ko sem pokazal reli tablico in so me takoj nato spustili noter. :BigThumbs:

Itak je potem spet sledilo ono: gnjam, gnjam, gnjam, gnjam, žvak, žvak, žvak, žvak, pa gulp, gulp pivo, spet smo se najedli in napili ko klopi, čeprav sem bil še od zajtrka sit.
Ampak kdo bi se uprl tistemu bosanskemu loncu, s tem, da one malice za na pot, sploh še nisem utegnil pojesti :emot108:

Žal slik tu opisanih dogodkov nimam (razen lepih spominov v moji glavi). V petek zvečer, v slabi svetlobi, slikati z mobitelom itak ni imelo smisla, pa še zaradi bolečega grla sem se slabo počutil in se sploh spomnil nisem na fotkanje. Ko pa sem naslednji dan zjutraj prišel na startno mesto oldtimer relija v Travniku, pa so mi v eno roko porinili vrečko z malico, v drugo pa mi je Gule porinil pločevinko piva, tako da nisem imel prostih rok za fotografiranje.
V Jajcu, v oni oštariji, sem pa itak spet imel žlico v eni in pir v drugi roki.

[Lovro]

Po obilni porciji bosanskega lonca smo se počasi odmajali do znane lokacije - lahko bi rekel kar AVNOJ-skega jezera s slapom, katerega značilno fotografijo poznate vsi, ki ste se šolali v bivši Jugoslaviji.
V bistvu gre za sotočje rek Plive in Vrbasa in sicer v slednjega preko slapov priteka Pliva.

Ker sem tu imel le eno roko zasedeno s pivom (če se prav spomnim, ga je spet priskrbel Gule), sem lahko z drugo fotografiral.
No, od tam sicer nisem mogel posneti legendarne fotke, je bil pa tudi pogled po omenjenem slapu navzdol zanimiv.

Sem pa celo ponujal folku, da jih za 5 EUR porinem dol v spodnje jezero, na zadnji sliki se vidi, da bi šlo dol ko po toboganu.
Pa nekako ni bilo odziva... verjetno sem postavil previsoko ceno... :emot77:

Kakorkoli, tudi tu je bilo zajebancije... Mike je od zadaj plašil folk, ki je visel na ograji (tudi mene), Gule pa je provociral folk (spet tudi mene), če kdo upa potopiti mobitel v vodo. Seveda je pri tem demonstrativno potopil svojega, zamolčal pa podrobnost, da je njegov vodotesen. :emot77:

[Lovro]

Sledila je kratka pavza, ker sem potreboval obe roki za odpiranje naslednje pločevinke piva in sem moral odložiti mobitel, s katerim sem fotografiral.

Po odprtju omenjene pločevinke sem nato poslikal še jezero nad slapom, v katerega, preko manjših slapov, doteka reka Pliva, katere izvir je dokaj blizu, pri Plivskem jezeru.

[Lovro]

No ja, ko tole berem, zgleda, kot da sem res na veliko pil. Pa ni bilo tako hudo. Res sem večinoma časa na tem srečanju držal pločevinko piva v roki, vendar sem počasi pljuckal in veliko jedel zraven. Tako se ni nič poznalo, pa še vozili smo v koloni v spremstvu policije, ki je, po dogovoru z organizatorji srečanja, občasno zapirala najbolj prometna križišča. :BigThumbs:
Kasneje, ko smo zaključili z vožnjo, sem sicer res malce povišal frekvenco odpiranja pločevink piva (pa neko žganje je bilo tudi v igri), vendar še vedno le do stanja dobre volje, tako da spominskih lukenj ni bilo. :emot77:

[Lovro]

Po sprehodu ob slapovih, smo se spet zbrali v kolono in krenili do Plivskega jezera, kjer nas je v baru, v organizaciji srečanja, spet čakal... eee... Gaši bi rekel: osvežilni napitek.

Kljub senčnikom in vodi, ki je iz šob pršela na nas, je bilo vroče ko satan, zato smo z veseljem spili omenjeni napitek, in takoj naročili še eno rundo, da smo lepo nazdravili in lažje premagovali vročino.
Takrat se nam je pridružil še Miroslav in zopet je bilo potrebno nazdraviti še s kakim napitkom.

Kljub temu je bilo še vedno prevroče in na srečo so nas malo kasneje poklicali na obalo jezera, da se vkrcamo na ladjico za panoramsko vožnjo.

Tu se je Miroslav poslovil, mi pa smo se vkrcali na ladjico. Pri tem sem opazil, da smo izgubili Guleta in zadnji hip opozoril kapitana, naj počaka. Po nekaj klicih in mahanju se je Gule kmalu pojavil, vendar spotoma, tik pred ladjico, zašel v neko mini močvaro, ki mu je malce osvežila noge, vendar smo na koncu le skupaj uspešno izpluli.

Na tretji sliki je večji del SLO bande, s katero sem se večinoma družil - zaokrožila je tudi steklenica žganja... ko je tretjič prikrožila do mene, sem sklenil, da se ji moram izogniti in sem "pobegnil" na streho ladjice. Pomagalo sicer ni nič, ker je steklenica prikrožila tudi tja gor... eh, pustimo to...

[Lovro]

Na vrhu ladjice je bil idealen prostor za razglede in fotografiranje. Poleg luštne debatice z Guletom in še z enim izmed SLO bande, sem tako lahko tudi fotkal prelepo okolico, pa razne ostale naravne lepote na drugi sliki desno, pa spet okoliško naravo.
Vsekakor gre za res simpatično jezero z lepo okolico. Res se splača videti.

Ko smo zopet pristali, smo se zleknili v hladno senco in prav luštno je bilo tam poležati na travi in lepo v miru debatirati s folkom.

[Lovro]

Se nadaljuje...

[gule]

Sploh nisem vedel, da se je toliko tega zgodilo..., koliko ti kaj daje tisti Slovenski Bosanac Gule provizije?

[Lovro]

Mah, sem se mu prodal za eno vožnjo s CX-om :emot77:

[Lovro]

Ko že ravno omenjam CX-a - med onim poležavanjem na travi smo ugotovili, da so zaloge piva že resno načete.

Tako je Gule predlagal, da zaloge obnovimo in dal na razpolago svojo admiralsko ladjo.
Vsekakor sem na povabilo  Guleta z veseljem sedel za krmilo in vožnja oz. kar plovba na hidravliki se je začela. Še enkrat hvala, Gule. :BigThumbs:
Spet sem bil ves slinast in poigraval sem se z mislijo, da bi tam kupil lepega CX-a, katerega je tu že pred časom omenjal Gule in bi mi služil, kot vsakodnevno vozilo, namesto C5. Èe bi letno prevozil manj kot 10.000 km, bi se verjetno kar odločil za nakup. Tako pa prevozim precej več, predvsem pa so vsi stručkoti za CX-e oddaljeni od mene vsaj 100 km. Namreč, avto ima svoja leta in tudi če je v odličnem stanju, pri vsej množici letno prevoženih km, vseeno utegne kaj ponagajati. Saj bi navsezadnje lahko tudi sam kaj pošraufal, tako kot pri žabi. Ampak eno je šraufati hobi avto, ko se ne mudi, drugo pa je npr. nujno šraufanje zgodaj zjutraj, da se boš lahko sploh odpeljal na šiht. Tako sem, sicer zelo nerad, raje zavrgel to misel.

Prodajalke so baje precej debelo gledale, ko sta Gule in Tiki pokupila skoraj vso tamkajšnjo zalogo, saj nas je vendarle bilo precej žejnih kandidatov. Med tem sem se jaz zunaj še vedno slinil okoli Cx-a. Na srečo. Kajti naenkrat sem opazil, da se CX po malem premika - valjda, ko pa sem pozabil zategniti ročno. Sem se pač razvadil pri C5, ki ima avtomatično ročno zavoro. "Uffff, še sreča, da sem ostal tam", sem si oddahnil. :argue1:

Nazaj proti jezeru je vozil Tiki, z Guletom pa sva kraljevala na zadnji klopi. Tam je bilo šele udobno, sploh nimaš občutka, da si v avtu. Trese nič, prostora ogromno, svinjsko udobni sedeži - vse skupaj je precej bolj spominjalo na posedanje v kaki dnevni sobi.
Tako, kot pri žabi, je tudi tu še bolj udobno na zadnjih sedežih. Res avto za direktorje in predsednike.

[Lovro]

Proti večeru smo se, spet v koloni, odpeljali do hotela Tropic, kjer je bila planirana večerja z zabavo in podelitvami nagrad in plaket.

Med tem, ko smo se mi prijavljali na recepciji, sta Gule in Tiki skrivnostno izginila.
Po nastanitvi smo se vsedli v baru, kjer sem izvedel razlog njunega izginotja - fanta sta namreč spet izpraznila še eno manjšo trgovino in nas zopet oskrbela z  novimi količinami že večkrat omenjenih hmeljevih napitkov.

Da ne bi le sedel za mizo, sem se še malo sprehodil po parkirišču in poslikal prisotna vozila.

[Lovro]

Zvečer je sledila večerja z glasbo v živo in zabava.
Za zabavo lahko rečem, da je čas res hitro mineval, mislim, da mi ni treba posebej poudarjati, da je bilo spet cel kup zajebancije in štosov.

Res smo se fino imeli. Pravzaprav je naše omizje najdlje vztrajalo, tako da so nas kasneje morali že vljudno nagnati ven iz restavracije.

Na začetku zabave je bila še podelitev nagrad, vsak udeleženec je prejel tudi zahvalnico.

Kot sem že omenil, je na reli tablici, zaradi precejšnjega števila prijav naše gore listov, bil natisnjen celo slovenski grb (skrajno desno) - predvidevam, da je bilo to Guletovo maslo. :BigThumbs:
Celo sok v malici je bil z naših koncev.

[Lovro]

Zjutraj, ob zajtrku so se spet nadaljevale zabavne in odpuljene debate (pa ne o citroenih). :emot77:
Sledil je še zadnji, kulturni del srečanja, ko smo si šli ogledat trdnjavo nad Jajcem.
Trdnjava naj bi izhajala iz 13. stoletja in je s svojo kvadraturo 11.200 m2 ter skupno dolžino obzidja 1300 m, dokaj obširna.
Takrat naj bi mesto tudi dobilo ime, ker je bil hrib, na katerem je sedaj trdnjava, baje v obliki polovice jajca.
Razlog za gradnjo je bil ravno ta hrib, ki omogoča dober pregled naokoli, poleg tega pa ga dobro ščiti tudi sotočje Vrbasa in Plive s svojimi slapovi.

Najbolj všeč pri tej trdnjavi mi je bilo, da še vedno živi, saj so znotraj obzidja še vedno naseljene hiše, tako da ni le kup nekega zloženega kamenja.

Pred vhodom me je najprej slikal mrrrrrračni gospodar trdnjave, kot se je sam predstavil.

Nato smo si ogledali Medvedji stolp (Medvjed kula). Ime naj bi ponazarjalo moč, kar je razvidno tudi iz četrte slike.
Sledil je ogled kapelice z manjšimi podzemnimi katakombami - podzemno cerkvijo in nekdaj grobnico ustanoviteljev Jajca in graditeljev trdnjave (Vukčiæi).
Katakombe so vklesane v živo skalo, nekateri omenjajo tudi možnost, da so nastale celo pred gradnjo trdnjave in služile Mitrinemu kultu, saj se v bližini nahaja tudi Mitrin tempelj.

Za križem na zadnji sliki se je skril prej omenjeni mračni gospodar - imam občutek, da se je tam počutil, kot doma

Tu smo se tudi poslovili od Guleta, ki se je vrnil domov, saj je imel še CXFranca v gosteh, mi pa smo nadaljevali z ogledom.

[Lovro]

Ustavili smo se pri ostankih trdnjavske romanske cerkve Sv.Marije iz 13. stoletja in zvonika, ki je bil dozidan cca. 1461 leta.
Baje naj bi bil edini tak ohranjen zvonik na območju Balkana.
Cerkev je bila kasneje preurejena v džamijo in dvakrat je zgorela. Nazadnje v 19 stoletju. Takrat je niso več obnavljali, temveč so jo - zanimivo, že takrat v Avstroogrski - razglasili za kulturni spomenik.

Vodič je omenjal tudi neke relikvije (kosti), ki naj bi se nekoč hranile v tej cerkvi. Takrat je Mike v travi našel del čeljusti z zobmi - seveda smo takoj začeli ugibati, če je to - to. Mnenja so se kresala, nekateri so zagovarjali teorijo, da gre za relikvijo, drugi pa, da gre le za del pasje čeljusti... kakorkoli, ker se nismo zedinili in ker je Mike ugotovil, da tudi kot rezevrna zobna proteza ni uporabna, smo jo položili nazaj v travo, pa naj se bodoče generacije arheologov (ali pa vsaj okoliške mačke in psi) ukvarjajo z njo.

Ko smo se začeli vzpenjati naprej prosti zgornjem delu trdnjave, smo šli še do Sahat kule (stolp z uro), ki je najprej služila kot glavni vhod, dokler je niso Turki v 17. stoletju preuredili v stolp z uro. Uro so baje kasneje, med avstroogrsko okupacijo, demontirali in odnesli avstroogrski vojaki.

Na prvi in zadnji sliki se spet lepo vidi, kako je območje trdnjave, razen osrednjega in najvišjega dela, še vedno poseljeno.