jesenc-30 let sekcije KOPER

[Zeko124]

Bilo Zeko bilo.Reci ti meni si spoznal Roka tatu od Pie?

hehe . Sem sem, me je Marinka "namočila" :AngelPray:

[amipick]

O,sory ,zbežalo,statistika;od 119 vozil so bila 3 iz celja.

[vidobbb]

Ob tej priliki se tudi jaz zahvalim KP in prijatlom za pozdrave in besede,pa še Kotniku za ekstravagantni plac na srečanju.Hvala.

[Zeko124]

Še nekaj mojih, oz. kolegovih... .

[Zeko124]

pa še...

[garac]

Zeko, še kaj vajinem potovanju napiši. Vsa čast, dobra sta bila!

[Jagoda]

Zeko, še kaj vajinem potovanju napiši. Vsa čast, dobra sta bila!

Se strinjam. Prilepi kako fotko (Lovro moje še niso v PC-ju). Kako to, da si štartal pred nami, potem sem te pa spet srečal v KP na tržnici?

[Zeko124]

No, če vas zanima bom napisal en "kratek potopisek"...

Ideja oz. želja je bila že več let, da bi se šlo s kolesi na morje... Izpustil sem že prej nekaj srečanj, ker ni bilo časa, prevoza ali pa česa drugega... In je padla ideja, da se gre s kolesom na jesenca. Ok, spremljava midva vreme cel teden... Menda vreme bo. v "igluja" po nekaj stvari in popravit polomljeno palico, postavit šotor, za katerega se nisem spomnil v kakem stanju sem ga pustil... In še priprave ostalih zadev.

zadnji dan sem zmetal stvari na kup, Anže pa se je na poti do mene ustavil še v lokalni zadrugi in nabavil metersko verigo z obešanko, za priklenit bicikle. V petek po šoli sem pripravil stvari, krenila pa sva nekje ob 17.15 iz Stične. Počasi peljeva proti Grosuplju, jaz pa sem se otepal mušic, ker sem teden prej zlomil svoja biciklistična očala. pripeljeva v Grosuplje kako uro kasneje, in skočim hiter v tist Intersport al kaj že majo po očala... pregledam na hitro in vzamem najcenejša (itak), pa še v Mercator po nekaj Frutabel... In gremo dalje. na poti do škofljice se je počasi delal mrak, zato sva zmontirala luči. hočem dat svojo gor, pa se zlomi pašček za zahaklat. Nič, ven nekaj orodja, z šraufkom ki je še ostal gor nekaj drata prišraufat, pa zahaklat zadaj za armaflekse. dela. In peljeva počasi proti Igu... delala se je tema, zavijeva v lokalni Mercator po nekaj sendvičev in pijače in kreneva dalje.

Potem pa, od vasi do vasi. Anže navigator, je itak pozabil na kateri izvoz bi mogla it, da sva zafrknila, sva pa ugotovila šele v borovnici. Ok, nimava kaj, V hrib čez rovte... Nažgat luči, pa v 20% klanec (sva ugotovila, da je bolje rinit v tak klanec, ker se manj mučiš za isto hitrost), nekaj kilometrov, z rahlimi postanki. Potem pa dol čez hosto... v Popolni temi po makadamu. Ku***i garmin je itak kazal asfalt... "kolk je še do konca tegale sranja?" "ne vem, ti sam voz!" No in sva terala in terala spet kar brez postanka, malo v hrib, malo v dolino. Po nekaj (nimam pojma kolk kilometrih, ker se mi je vleklo) kilometrih prideva ven iz hoste. Vržem bicikel nekam ob cesto, odpnem ruzak, se vržem s hrbtom na cesto in poljubim asfalt. Po nekaj minutah sem se spomnil, da imam v ruzaku nekaj za pojest, in pod reflektorjem in snemljivo kolesarsko lučko začnem delat sendviče (okrog 22.45 je to blo). Pojeva, in med tem časom nekaj metrov stran ustavi vlak kar na prehodu (cesti). Ko v kaki grozljivki. Vlak spelje, se napokava in greva dalje. Peljeva v dolino... In naenkrat prideva v "zombieland". Planino natančneje. megle 3 metre, nisem videl niti table, kaj to je za eno selo, levo in desno od ceste sem komaj razločil pašnike in nekaj krav, ko prideš v naselje pa porušene hiše, nekaj starih reflektorjev... Scary. ob 23.10 prevoziva planino in se zaženeva v hrib. Prideva že skoraj na vrh in vidim eno tablo. Zemljevid okoliških vasi. Spet zalutala. Nazaj nekaj km v dolino in potem na pravo pot v postojni. Klanec, klanec klanec... Potem pa dolgo časa v dolino. v Postonjski rondo prispeva nekje ob 1.15 zjutraj. nikjer žive duše, sem in tja kak avto... In produživa dalje... Po regionalki. Pijače je zdavnaj zmanjkalo, pol pa kje češ dobit kaj za spit sredi noči... Nimaš šans. zahladilo je kar konkretno, in sva nekje naredila kratek postanek za oblečt se. Pol pa dalje... V Divači sem se spomnil, da imam ubistvu še 2 tetrapaka mleka. Ko jih je zmanjkalo zamenjava ruzake, ker je bil moj nekoliko težji in me je hrbet že matral...

Pa dalje. V Kozino sva prišla okroh 3.45 ... Prazne ceste, nikjer žive duše, samo midva in srne. Pripeljeva v Kozino in vidim jaz na levi: OMW, 24/7. Brez premisleka sem iztegnil levo roko in direktno na pumpo. Tam sva naredila daljši postanek (okrog 1,5h), in se nekje ob 4.20 opravila dalje.

Voziva proti kopru... Garmin pa naju usmerja čez hribe, najprej na Sv. antona. Goniva spet v klanec, nakar crkne garmin. Počasi se je začelo svitati, midva pa nisva mela pojma ne kje sva, ne kam bi mogla it. Super. Anže vklopi Ericssona, pa na najdi.si zemljevide. Šmarje. Hm, kje sva midva? prepeljeva 2 ali 3 vasi, da ugotoviva, kje se nahajava. nekako ugotoviva, kam morava it, in okrog 6ih zjutraj počasi voziva čez vse možne primorske vasi, od Vanganela, Grinjana, itd. Prispeva na slavno Y križišče po največjih možnih mrdalah in klancih, in ugotavljava kje je srečanje. Citroen tablica v levo. Aha, to bo to. Peljeva, peljeva... Že nisem bil siguren, če nisva že falila... in prispeva gor na ravnino. Kaj zdaj, nič, nazaj gor ne bova še enkrat rinla, se zapeljeva še malo naprej. No, in sva našla plac nekje ob 7.20 zjutraj. Zlamana ko furmanska konja sva zapeljala na plac, ker naju je že veselo pozdravljal Vojko. priklenem bicikle, postaviva šotor. Anže je šel spat, jaz pa en krog, pogledat stare znance, avte... Èez dan pa dol, čez Gažon, izolo in malo okopat se (nisem probal vode, ker sem zaspal na plaži). Okrog 18h zvečer sva se odpravljala nazaj v klance, pa sva imela še gumi defekt. Zaflikava mojo prednjo gumo in odrineva dalje. po nekaj ovinkih in mnogo hribih prispeva nazaj na srečanje in lutava malo sem malo tja... nekej do 1h zjutraj. Potem pa spat. Zjutraj sem vstal precej med zadnjimi, pospraviva šotor in se odpraviva.

Imela sva namen poiskat grupo v KP, pa nisem znal prit na trg... Èuden sistem kolesarskih poti in sva se lutala sem in tja. Nakar sva končno prišla do obale. Pokličem Marinko in se dobimo na pijači, da se poslovimo. Potem pa je Citro ekipa odrinila v Kozino, midva pa v Ankaran pogledat školjčno plažo. okroh 15h popoldne sva se spakirala na vlak za ljubljano. Nakar se peljemo, peljemo... In vidim skoz okno nekaj spačkov in Dian, in Vojka ki nekaj razlaga. Ga pokličem, se mu zahvalim in vlak drdra dalje. V Ljubljani sva za dlako ujela vlak za Dolenjsko in se okrog 18h zvečer izkrcala v Ivančni Gorici.

Nekaj slik še sledi...

[sasaljut]

Zeko, svaka čast!!! Namig za naslednjič; stare dobre karte ne crkujejo nikoli, pa še lažje so in tudi možgančke aktivirajo... ! Še enkrat, svaka čast!!

[Citroenovc]

Zeko, svaka čast!!! Namig za naslednjič; stare dobre karte ne crkujejo nikoli, pa še lažje so in tudi možgančke aktivirajo... ! Še enkrat, svaka čast!!

Hehe - sem hotel dejasnko enako napisati - tako čestitke za podvig kot nabavi si dobre stare karte - vedno funkcionirajo. Garmnin je novodobni šit in nič drugega.

[zlikovski]

Kapo dol!

[Gox]

Bravo Zeko za tak podvig :emot112::emot112:

Sem mislil da sta potovala več časa ... vidva pa to kar prek noči, pa sta že na morju

[zlikovski]

@Gox, tudi jaz sem si mislil isto.
Po takem podvigu, bi jaz rabil mesec dni toplic in masaž, da bi k sebi prišo.

[Zeko124]

Eh, saj ni take panike =). V celem vikendu prevoženih 250km. Bi šlo tudi še nazaj, ampak brez ruzaka =). Bi morala pa tolk prej odrinit, pa je blo boljše še malo na morju ostat . Slikce pa mam velike pa me matra upload, bom se zdej čez teden poigral s tem =).

[deuche]

Po takem podvigu, bi jaz rabil mesec dni toplic in masaž, da bi k sebi prišo.

Èe bi ti podvig spoh uspel. Meni nebi. Pzabljate pa koliko je Zeko star...