Spačkarsko srečanje pri severnih sosedih

[garac]

Stopili smo čez cesto pod prireditveni prostor, kjer je čakal tudi posebej za ta namen pripravljen spaček. Uradni fotografinji, pa malce sem se tudi sam silil vmes smo naredili nekaj posnetkov, potem je sledil start. Najprej so sicer imeli namen spuščat avte s časovnim zamikom, a kasneje so spuščali avte tudi v skupinah, tako, kot so imeli namen vozit.
Vzpon v hrib in na drugi stani je že sledil spust do vrbskega jezera, kjer nas je tudi čakala prva naloga. Pot je ob tem, da smo prejeli mape z zemljevidi bila tudi izdatno označena z simpatičnimi kažipoti na vrhu vsakega je sedela mala račka.
Pri avstrijcih se je vse vrtelo okoli race, saj verjetno že veste, da je die ente tudi njihovo ljubkovalno ime za po naše spačka. Tudi ime kluba je izpeljanka narečne izgovorjave Koroška in raca Këntner (nekako tako).
V prvi igri nas je torej čakal, kdo drug, kot račke, ki so plavale v bazenu. Vsaka je imela na spodnji strani številke, ki so jih sešteli, zmagal je seveda tisti, ki je imel boljši skupek. Midva sva izbrala samo race delavke, torej tiste s čeladami na glavi, ki so nama prinesle v potno knjigo 93 točk.

[garac]

Po zelo dobro odigrani prvi igri sva urno odpeljala (tudi do 45km/h) do druge točke. Nisva se dala motiti, tudi nihče ni bil nestrpen na cesti, kot se to dogaja pri nas. Z GvidomBBB sva se izmenjavala v nalogah, tokrat je bil na vrsti on.

[garac]

Izbral si je rumeno kocko. Z njo je imel na voljo 5 metov. Maksimalno bi lahko osvojil 25 točk, saj si v primeru, da si vrgel šestico igro končal brez točk. Moj navigator je igro odlično začel, a četrti met je bil usoden za ekipo št.16. Tolažila sva se, da bo na naslednji točki bolje in bova nadoknadila rahel spodrsljaj.

[garac]

Tretja kontrolna točka se je nahajala ob spomeniku golfu in najbrž me je ravno to nekoliko spravilo iz smeri, da sem ob močnem vetru, ki je pihal z jezera, dosegel v posksnem metu 20 točk. To mi je dalo jake moči in zanosa, tako, da sem v seriji, ko je šlo zares med smehom nametal čisto ničlo. Spet nisva bila edina s takšnim rezultatom in spet smo se smejali, saj veste, kaj pomeni dve ničli, oznaka za...?
Bistvo igre je bilo spraviti obroče na račke, ki so bile vsaka po svoje točkovana. Na voljo je bilo, mislim, da 10 obročev.

[garac]

Sledila je vožnja do konca jezera, do Celovca, mimo Minimundusa, kjer sva rahlo zgrešila in naredila par dodatnih 100m. Točka je bila v kraju Marija Loretto, kdo pa bi se mislil, da obstaja kraj z italjanskim imenom v osrčju koroške. Ko sva našla kontrolno točko, se je Vido zelo solidno pomeril v metnju pikada, bil pa je tudi že čas za eine kleine pause. Tako sva se usedla pod senčnik in si privoščila en kozarček osvežilne pijače.

[garac]

V hladni senčici lokala, ki deluje, kot bi res bil sredi Toscane.

[garac]

Peta točka se je dogajala ob kazinoju, povsem na obali jezera. Naloga, parkirati avto 1,50m od znaka stop. Tu sem deklasiral konkurenco, saj sem ustavil pri 1,49m in za to prejel posebno nagrado, kaj drugega le, kot račko? Zadovoljna z doseženim rezultatom naprej kreneva v smeri Velden, cilj ponovno Casino.

[garac]

Še nekaj spak na obali

[garac]

Zadnja postaja raida. Casino Velden. Pred nama težka naloga. Na listu pet besed. V nemščini kakopak. Dvopomenke, popačenke, narečne ali kaj bi rekel. Vsaka beseda je prinesla 10 točk. Vido se je izjemno izkazal, seveda so nama punce s kontrolne točke dodatno pomagale, imeli smo celo pantonimo. Še zdaj ne morem verjet, ampak med obilico smeha sva dosegla 40 točk.
Organizator nam je tudi dal listke za brezplačno parkiranje v garažni hiši casina, ampak a veste, da je treba znati tudi rampo odpret, da greš noter? Po nekaj brezupnih poskusih nama je uspelo in v koloni za nama so najbrž ploskali, saj nikogar nisem videl, slišal, da bi trobil, bentil, ali nastopal s svojim avtom po ulici, pa je bilo kar precej hudih strojev tam.

[garac]

Mimovozeči, midva pa opazujeva svet okrog sebe, za vse se nama sladko... Srebava vsak svoj napitek, madona, če to ni užitek!

[garac]

Na parkirišču pred casinojem naju je ogovorila prijazna gospa, ki živi na avstrijski strani v bližini Dravograda. Vozi čudovit rdeč spaček, uživa v vožnji z njim in se zabava. Pred kratkim je za god dobila novo streho, zdaj si želi še novih gum. Kot pravi, bo morda bo prišla tudi na kakšno od slovenskih srečanj.
Po končanem raidu sva se vrnila v kamp, kjer sva večerjala. Po večerji je že začel z ogrevanjem country band, midva pa sva se ogrevala za odhod domov. Žal organizator ni prodal vseh srečk za bogat srečolov, kateremu je sledila podelitev nagrad in zabava ob živi glasbi pozno v noč, midva sva se kmalu poslovila in zabavni del izpustila.

[gigo]

Uau! To pa je zelo lepa lokacija tudi za vikendaški izlet. Vidim, da ne manjka čisto nič. Od pive do kampa pa vse do čudovitih razgledov. Bo treba en izlet gor udart.

[garac]

Èe greš  na izlet greš recimo lepo počasi čez Ljubelj, da ne plačuješ at vinjete in karavanškega tunela, spotoma si lahko ogledaš še Minimundus.
Cena v kampu na Faak am See je solidna 17€, večerja zrezek s prilogo 6€, pivo od 2,8€ naprej, odvisno kaj si zaželiš, vsekakor ceneje, kot Portorož, Bled ipd.

[garac]

Zmagovalec raida je bil  Komposch Hartwig, drugi  Kanalz Manuel in tretji Helmut Lang.
Najstarejši avto  je bil 12 konjski 2cv letnik 1962 s katerim se je pripeljal Thomas Blaich iz Beljaka.

[Gorcha]

Lepa reportaža :BigThumbs: