Izlet s TA po Notranjski

[Lovro]

Tam sem se lepo namestil za mizo s pogledom na kip tamkajšnjega zelo pogostega prebivalca - medveda in počasi, v miru, popil omenjeni pijači.

Za otroke je na voljo tudi igrišče ter mini golf, odrasli pa se lahko raskomotijo na sedežnih garniturah, narejenih iz lokalnih materialov.

[Lovro]

Za Mašunom se cesta počasi začne spuščati proti jugu, bodisi proti Ilirski Bistrici, bodisi proti Pivki.

Jaz sem tokrat zavil proti Pivki, saj cesta tam vodi skozi lepo, slikovito pokrajino.
Gozdnata pokrajina se počasi začne spreminjati v bolj suho, skoraj sredozemsko.

Sama cesta je vsekakor vredna prahu, ki se je nabral na avtu. Tam se je pojavil tudi prvi, sicer še dokaj zdelan asfalt.

[Lovro]

Se nadaljuje.

[Čojko]

Res lep idilične fotke. :BigThumbs:

TA prav paše pred grad Snežnik. Mašun je bil njihovo lovišče.

Jaz Mašun kdaj izkoristim poleti, ko je konstantna vročina krepko preko 30 in grem gor na 23 stopinj med drevesa, živozeleno travico, samo počivat, se sprehajat. Tam je tudi neke vrste info točka, ter 1h učna pot, ki se jo izplača prehodit. Gostilna pa itak odlična, se je treba čez vikende kar prej rezervirat.

Poznam vse tole in sem kar podoživljal. Kar tako naprej, Lovro.

[Lovro]

Super, moram tudi jaz ob priliki tisto učno pot prehoditi, verjetno kar s sinom, ki ga zanimajo te stvari.

So pa to lepi kraji. Vsake toliko, prav z guštom, tudi jaz prevozim te ceste. :BigThumbs:

[Lovro]

Asfalt postaja vse boljši, cesta vijuga skozi slikovito pokrajino.
Preden se cesta spusti v dolino, se vam odpre lep razgled na pokrajino spodaj, kjer se cesta priključi na glavno cesto Ljubljana - Postojna - Reka.

[Lovro]

V dolini sem, namesto proti glavni cesti, zavil do ostankov gradu Kalc, do katerih vodi lepa makadamska cesta, obdana z drevesi.

Parkiral sem v senci res ogromnega drevesa.
Na zadnji sliki se vidi, kako majhen je avto v primerjavi z drevesom.

[Lovro]

Grad je propadel že v začetku 20. stoletja. Toda pred kakimi 60 leti so ga očistili in obnovili njegov stolp. Zdaj ga vzdržujejo v takem stanju.

Verjetno sta bila razlog za obnovo dva tamkajšnja zgodovinska dogodka.
Prvo je bilo srečanje za ozaveščanje tamkajšnjih Slovencev v 19. stoletju, v takratni avstro-ogrski državi.
Drugi pa je bil prvi operativni zbor odpora proti okupatorju za to območje, na začetku 2. svetovne vojne.
Na oba dogodka danes spominjata dve vzidani spominski plošči.

Več o zgodovini samega gradu si lahko preberete tudi na info tabli, kjer so tudi slike iz različnih obdobij.

[Lovro]

Po krajši pavzi sem se odpeljal po glavni cesti proti Pivki. Izkoristil sem priložnost in si ogledal, kaj je novega v tamkajšnjem vojaškem muzeju.
Parkiral sem na starem parkirišču (zdaj je novo še bližje) s hortikulturnim in pravim Shermanom v ozadju.

Ker se je muzej že zapiral in je bilo časa le še 20 minut, mi prijazna blagajničarka ni zaračunala vstopnic. Teh 20 minut je bilo tudi več kot dovolj za ogled vseh novosti.

Prva je bila protiletalski sistem Roland, ki so ga pred kratkim zaradi zastarelosti umaknili iz uporabe.
Tam sta bila tudi samohodni pontonski most in samohodna 122 mm havbica Gvozdika.
Romunski IAR (škoda, da ni Orel) je trenutno v restavriranju.
Vsekakor se nisem mogel upreti, da ne bi vsaj malo pokukal skozi špranjo med zavesami.

[Lovro]

Pred kratkim sta se zunanji zbirki pridružila delovni konj nekdanje JLA, Mil Mi-8 in stari policijski patruljni čoln P111.

[Lovro]

Pred nekaj meseci so na Ljubljanskem Barju izkopali ostanke britanskega lovca Spitfire iz 2. svetovne vojne.
Zaradi mehkih tal se letalo ob padcu ni popolnoma razbilo, ampak se je le zakopalo v globino. Kar je štrlelo nad tlemi, so nato pobrali ljudje iz okolice, sprednji del z motorjem pa je ostal v zemlji.
Zdaj so ta del očistili in ga postavili v muzeju na ogled.

[Lovro]

Kar zadeva ostale tamkajšnje letalske novosti, se je simulatorju letenja z MiG 21 pridružil še simulator za Spitfire.

V muzejski zbirki sta nedavno našla svoje mesto policijski helikopter Augusta Bell 212, ki je dobrih 30 let služil v gorski reševalni službi, ter šolsko letalo nekdanje JLA in kasneje aeroklubov, Utva Aero 3.

[Lovro]

Med muzejskimi dvoranami se je pojavil star top. Verjetno gre v obnovo, zato o njem še nič ne piše.

V zadnjo halo so postavili tudi reševalno vozilo Mercedes.
Škoda, da ni kakega CX (ali pa vsaj C15 in C25), ki jih je bilo v času osamosvojitve veliko več, kot Mercedesov.

[Lovro]

Po ogledu sem nadaljeval pot po stranskih cestah v smeri Postojne.

Med potjo sem se ustavil v slikoviti vasici, še v starem slogu.
To se vidi po avtobusni postaji in starih hišah.
Ob cerkvi stoji stara lipa. Lipe so (bile) simbol slovenstva. Nekoč naj bi rasle v središču vsake vasi in pod njimi naj bi razpravljali o raznih pomembnih temah ali reševali razne spore.

[Lovro]

Lipa je ponujala lepo hladno senco, zato sem to izkoristil za malico in užival v pogledu na sosednjo lipo z zanimivim trojnim deblom in TA za njo.