Raid 2014 - sekcija Brežice

[garac]

lovro, a si ti prespal dol?
A ima kdo slike od nedelje?

[Lovro]

Sem prespal... slike objavim v kratkem, žal ne nedeljskih (če misliš na Bogovičev nastop), čeprav je bila moja žaba "protokolarno" vozilo, žal nisem utegnil slikati.

So pa slikali drugi in bom povprašal Roberta, če lahko kaj pošlje...

Bilo je res lušno, pa še vesel sem, ko so me na zgornjem videu tako lepo posneli, da se mojega vampka sploh ne vidi... :emot77:

[Čojko]

Sem dvema, ki sem ju malo popeljal z Žabo, moral obljubiti, da ju bom obvezno še enkrat moral popeljati, da bosta lahko takrat izkusila tapravo "plavanje" Žabe.

Jaz sem tudi še v čakalni vrsti.

[Lovro]

Evo, še z moje strani... spomladanski raid je eden mojih najljubših citro srečanj, zato sem se ga moral obvezno udeležiti.

Najprej zbiranje v Novem mestu, kjer so nas brežičani bogato oskrbeli s sendviči, sadjem ter vodo za na pot.
Nato smo v koloni krenili do startne točke raida, ki je bila v Kostanjevici na Krki.

Brežičani so sicer rekli, da so pričakovali še več avtomobilov, vendar je bila - za raid -  udeležba (seveda za moje pojme) dokaj številčna.

Kamorkoli si se obrnil - bilo kuda, Citroeni svuda. :BigThumbs:

[Lovro]

Jaz sem tudi še v čakalni vrsti.

Aha, ti si pa tisti, ki je prej mojo Žabo šimfal...

Ne vem, mogoče te bom najprej kazensko zapeljal še pred obnovo oz. filanjem krogel, da te, za kazen, malo pretrese :funny34d:

[Lovro]

Takole smo čakali na start.

Seveda sem moral slikati svojega bivšega Spačka na startnem mestu. Spačka sem prodal že pred dobrimi 5 leti in je še vedno v odličnem stanju, res sem vesel, da novi lastnik tako lepo skrbi zanj.

Počitek na drugi kontrolni točki v Klunovih toplicah, kjer smo malo poklepetali, posedeli v senci in spotoma sem še z guštom zmazal enega od prej omenjenih sendvičev...

[Lovro]

Trasa raida je potekala od Kostanjevice, do bizeljskega gradu, vmes smo se ustavljali na kontrolnih točkah, odgovarjali na razna vprašanja glede preteklih srečanj ali lokalnih znamenitosti.

Raid poteka tako, da dobiš navodila, kje voziti, avti startajo na 2 minuti in nato moraš poiskati oz. prevoziti vse kontrolne točke.

Glede na to, da smo bili v vinorodni deželi, smo imeli možnost brezplačne degustacije in seveda tudi nakupa lokalnih vin.

Da ne bi med potjo postali lačni, nas je seveda vmes čakalo tudi kosilo in kasneje še večerja.

Vozili smo se po res lepi pokrajini. Na zadnji sliki se vidi že  zadnja kontrolna točka, bizeljski grad.

[Lovro]

Do bizeljskega gradu vodi ponekod kar strma cesta, tako da so baje Pujsi mestoma morali voziti celo v prvi prestavi.
Na vrhu, pod gradom, smo parkirali, se javili na kontrolni točki in odšli na ogled gradu.

Grad lastniki počasi prenavljajo in oživljajo. Seveda ni šala obnoviti tak grad, vendar se vidi, da se trudijo.
Očitno je bil grad nekoč zelo bogato opremljen, kar se vidi po ostankih stropnih fresk, ki se nahajajo v skoraj vsaki sobi in jih sedaj počasi obnavljajo. Zanimivo je tudi to, da so freske v grajski kapeli narejene, lahko bi rekli, v 3D tehniki (zadnja slika - angela in ptici v ozadju).

[Lovro]

Očitno je eden izmed virov financiranja tudi lepo urejena vinska klet. Na stenah visijo mnoga priznanja za vina, ki jih točijo v tej kleti.

Poleg tega so zraven tudi reklamni panoji, ki vam povedo, kje vse lahko kupite različne dobrote iz teh krajev.

Očitno so bili nekdanji lastniki redoljubni ljudje, saj so se lahko nekoč celo ravnali po veliki uri, ki gleda na notranje dvorišče.

Da ne bom preveč pisal, je na zadnji sliki razviden kratek opis zgodovine gradu.

[Lovro]

Takole smo se na koncu začeli množiti na ciljni točki, kampu pri Velikih Malencah, v bližini Brežic, kjer je bilo pred leti tisto znano poplavljeno srečanje, ko je voda narasla skoraj do strehe šotora poleg kozolca.

Na kozolcu se da prav fino prespati, na podstrešju so namreč nameščeni jogiji, podobno kot na skupnih ležiščih v kaki gorski koči.

Slikal sem z obale reke, kjer smo se s forumašem (Xantia Marko) in njegovim dekletom zaklepetali do mraka in vmes guštirali Markov cviček.

Sledila je večerna zabava, kjer smo se prav luštno imeli.

Naslednji dan, v nedeljo, po zajtrku in dopoldanskem poležavanju v senci, pa je moja Žaba imela čast biti protokolarno vozilo, ko je, na turistični prireditvi na temo praznika nekdanje skupne države, vozila Tita, ki ga tradicionalno imitira eden od najstarejših in najzanimivejših članov Citroen kluba Slovenije, gospod Bogovič (žal kot voznik nisem utegnil fotografirati).

[Lovro]

Na koncu bi se rad tudi tukaj zahvalil brežiški sekciji za lepo organiziran raid, predvsem pa za njihovo izredno gostoljubje in prijaznost, ker so res zelo lepo poskrbeli za nas.

[sušo]

azebala sva slike, sušo!

Bom probal v soboto dostavit pri le-on

Ja, doma mi je kapnl.
Pa dejva probat u soboto.

[Lovro]

Bom nadaljeval kar tukaj temo še o potovanju z Jetijem v BIH.

ZAKAJ? Ker je povezana z dvema članoma Brežiške sekcije, s katerima sva z Jetijem preživela čudovit vikend. :BigThumbs:

Vsekakor, vi dolenjci oz. brežiška sekcija ste res CARJI :emot112:

[Lovro]

Torej, kako sva z Jetijem namesto na srečanje v Travnik, prišla le na travnik?

Že nekaj časa sem si želel obiskati Guletovo srečanje v Travniku, zato sva se tja letos odpravila Jeti in jaz.
Šla sva z njegovim HY Pujsom. Jeti ima namreč še malce neprijetne spomine na moj mali šotor, v katerem je... hm... spal, ko sva z Žabo šla na Miroslavovo srečanje v Banji Luki. Hehe - o mukah, ki jih je preživel, lahko pričata tudi Mike in Garač. :emot77:

Seveda so priprave potekale že precej prej, saj sva morala splanirati vso logistiko in pripraviti darila za Guleta in Miroslava. Sploh Jeti je potreboval kar nekaj časa za izdelavo nožev, ki ju je namenil zgoraj navedenima.

Dogovorjeno je bilo, da se v petek ustaviva v Banji Luki pri Miroslavu na roštiljadi, naslednji dan zjutraj pa skupaj nadaljujemo pot v Travnik, kjer smo bili dogovorjeni, da do nedelje z Jetijem ostaneva pri Guletu.

Na dan odhoda sva Pujsa natovorila s vso robo ter zalogo pijače, vključno s platoji piva za omenjena gostitelja.
Nato sva odrinila na pot, dokler nisva prišla do meje s Hrvaško...

Pretečen osebni dokument, je bil razlog, da sva tam tudi ostala.
Ampak, midva z Jetijem se nikoli ne predava, zato sva se odločila, da namesto da bi le en od naju nadaljeval pot v BIH, raje skupaj greva malo raziskovat Dolenjsko.
Odločila sva se, da bova prespala v enemu izmed kampov in naslednji dan šla naprej

Tako sva, namesto v Travnik, zapeljala kar na travnik v Klunovih toplicah v bližini Brežic. :emot77:

[Lovro]

Klunove toplice so večkrat bile prizorišče srečanj Brežiške sekcije CKS, kar je razumljivo, saj je tamkajšnji lastnik zelo prijazen in gostoljuben.
Vse poteka nekako v domačem vzdušju, okolica je zelo lepa, vsekakor vam te mini-toplice res priporočam za kak oddih čez vikend ali tudi dlje.

Na poti do tja, naju je naenkrat s trobljenjem zaustavil C5, katerega lastnik, član Brežiške sekcije, Mirč, naju je povabil na pijačo.
Po nekaj špricerjih in vrčkih piva sva ga povabila, naj se kaj oglasi v omenjenih toplicah.

Dogovorili smo se, da prideta zvečer s partnerko Darjo res za kaki dve uri na obisk...

Na koncu sta se, tisti petkov večer, oba Brežičana izkazala za tako dobro družbo, da sta se omenjeni dve uri, raztegnili do nedelje, pozno popoldne. :BigThumbs:
Vmes se nam je pridružil tudi lastnik toplic, kateremu je Jeti kasneje spotoma oživel še njegovo kosilnico. Ker Jetijev Pujs res privablja ljudi, se je kasneje pridružilo še nekaj folka in skupaj smo uživali čez cel vikend.

Vsekakor, čeprav nisva uspela priti v BIH, da bi končno spet srečala Guleta in Miroslava, sva pa vsaj na Dolenjskem preživela čudovit vikend z res čudovitimi ljudmi.

Za BIH pa sva odločena, da ob prvi priliki sigurno greva obiskati Guleta in Miroslava, mogoče celo že jeseni! :BigThumbs:

Za konec pa še slika našega dream teama: res simpatična člana Brežiške sekcije in najina malenkost... ja, res smo se luštno imeli. :emot112: