Prometne zgodbice, ki jih piše življenje

[dvorjan]

Hehe, garac. To je v domacem okolju pac domena vseh, ki znamo upravljati naprave z vec kot 10 gumbi. Zal tudi sodobni avtomobili sodijo v to kategorijo.

Moji mami se je danes zgodil se vecji hec. Pelje avto na tehnicni, pa ker letno dela samo med 6000 in 8000 km, jo vedno posljem se na servis na menjavo olja in filtrov. No in danes na uradnem Renault servisu niso imeli na voljo nobenega mehanika v delavnici, ki bi lahko na avtu zamenjal olje in filtre. Zaradi bolezni ... naj poklice naslednji teden, kdaj bi slo. =) Tako da, v zgornjem Posocju je bolje, da se ta teden Renaulti niso prevec kvarili ...

[bramar]

Moj stric je živel v bližini italijansko – jugoslovanske meje. S svojo škodo se je večkrat odpeljal na drugo stran meje po nakupih kave ali druge dobrine, ki jih v stari jugi še ni bilo, ali so pa bile drage. Ker je šel po nakupih kar pogosto, se je dobro poznal z cariniki in obmejnimi miličniki. Zato ga niso nikoli kaj prida pregledovali, saj so vedeli, da ni kakšen »švercar« in da kupuje predvsem za lastne potrebe.

Nekega dne se je tako spet odpravil po »kufe« čez najbolj odprto mejo takratne Juge. Toda glej ga zlomka, carinik ga je tokrat kljub poznanstvu z dvignjeno roko ustavil.

»Boš kaj prijavil?«, ga je vprašal.
»Nič nimam, sej veš da grem samo po kufe«, mu je odgovoril stric.
»Jaz pa vem, da nekaj švercaš«, je vztrajal carinik.
»Ma, ki neki bi švercal, pa ki ti je, sej me poznaš, ma oštja!«, pravi stric.
»Pa pridi ven in odpri haubo!«, je ukazal carinik.
»Ja, madona, si danes siten«, pravi stric.
»Nič siten, služba je služba, pridi in pokaži!«

Stric se spravi iz avta in odpre prtljažnik, nič ni bilo notri. Carinik pa mu resno ukaže:
»Zdaj pa še spredaj odpri!«

Ko pa hoče stric odpreti sprednji pokrov, se carinik začne smejati in kar ne more nehati. Tedaj tudi stric zagleda za odbijač zataknjeno pravo, pravcato kokoško.

»A zdaj vidiš, da meso švercaš. Še dobro, da te niso dobili laški cariniki!« Tiste čase je bilo meso prevažati v Italijo strogo prepovedano. Stric se je potem res spomnil, da mu je pred avto skočila kura, a seveda ni vedel, da se je revica zataknila za odbijač.

Potem sta se oba smejala naprej in šla na pijačo ... :emot68:

[aXe-XM fan]

Moj stric je živel v bližini italijansko – jugoslovanske meje. S svojo škodo se je večkrat odpeljal na drugo stran meje po nakupih kave ali druge dobrine, ki jih v stari jugi še ni bilo, ali so pa bile drage. Ker je šel po nakupih kar pogosto, se je dobro poznal z cariniki in obmejnimi miličniki. Zato ga niso nikoli kaj prida pregledovali, saj so vedeli, da ni kakšen »švercar« in da kupuje predvsem za lastne potrebe.

Nekega dne se je tako spet odpravil po »kufe« čez najbolj odprto mejo takratne Juge. Toda glej ga zlomka, carinik ga je tokrat kljub poznanstvu z dvignjeno roko ustavil.

»Boš kaj prijavil?«, ga je vprašal.
»Nič nimam, sej veš da grem samo po kufe«, mu je odgovoril stric.
»Jaz pa vem, da nekaj švercaš«, je vztrajal carinik.
»Ma, ki neki bi švercal, pa ki ti je, sej me poznaš, ma oštja!«, pravi stric.
»Pa pridi ven in odpri haubo!«, je ukazal carinik.
»Ja, madona, si danes siten«, pravi stric.
»Nič siten, služba je služba, pridi in pokaži!«

Stric se spravi iz avta in odpre prtljažnik, nič ni bilo notri. Carinik pa mu resno ukaže:
»Zdaj pa še spredaj odpri!«

Ko pa hoče stric odpreti sprednji pokrov, se carinik začne smejati in kar ne more nehati. Tedaj tudi stric zagleda za odbijač zataknjeno pravo, pravcato kokoško.

»A zdaj vidiš, da meso švercaš. Še dobro, da te niso dobili laški cariniki!« Tiste čase je bilo meso prevažati v Italijo strogo prepovedano. Stric se je potem res spomnil, da mu je pred avto skočila kura, a seveda ni vedel, da se je revica zataknila za odbijač.

Potem sta se oba smejala naprej in šla na pijačo ... :emot68:

za kosilo pa ugibam, kurja juhica?