Zaspanost in vožnja

[hadei]

ZASPANOST, vožnja IN AVTOMOBILSKE NEsreče

Na veliko žalost oboševalcev je dne 16.10.2007  v tragi?ni nesre?i prenehalo biti srce pevca in humanitarnika Toče PROESKEGA (25.01.1981-16.10.2007). Ne samo, da je bil eden najboljših pevcev in tenoristov na področju biv?e Jugoslavije, temve? tudi človek z dobrim srcem, ki se je zavzemal za boljše ?ivljenje tistih, ki imajo manj.

VZROK NEsreče: UTRUJENOST VOZNIKA



Zagreb ? Makedonski pevec Toče Proeski je zjutraj okrog 6.20 umrl v prometni nesre?i blizu Nove Gradi?ke. Nesreža se je zgodila na avtocesti A3 Zagreb ? Lipovac med lučano in Novo Gradi?ko v smeri Zagreba. Kamion in avtomobil znamke Volkswagen Tuareg sta vozila v isti smeri, po poro?anju nekaterih hrva?kim medijev pa naj bi voznik avtomobila zaradi preutrujenosti za volanom zaspal in tr?il v zadnji del tovornjaka. Proeski je umrl na kraju nesreče, voznik avtomobila 32-letni Georgij Georgijevski se je v nesre?i huje poškodoval, 49-letna mened?erka Ljiljana Petrovi? pa je utrpela lažje po?kodbe.

Po prvih informacijah, ki jih je medijem posredovala predstavnica Brodsko-posavske policijske uprave, pa je nesrečo zakrivila preutrujenost, nespoštovanje prometnih predpisov in neprilagojena hitrost. Policija s preiskavo vzrokov nesreče ?e nadaljuje.

Po prižanju voznika kamiona z italijanskimi registrskimi tablicami je avtomobil vozil prehitro in tr?il v prikolico tovornjaka, nato pa ga je odbilo v zaščitno ograjo. Proeski je sedel na sovoznikovem sedežu, voznika in sopotnico so poškodovana prepeljali v Splo?no bolničnico Nova Grada?ka, kjer se prito?ujejo nad neznosnimi delovnimi razmerami, saj pred bolničnico neprestano dežurajo ?tevilni novinarji, ki čakajo na najnovej?e informacije. Po poro?anjuu medijev je voznik v nesre?i dobil hude po?kodbe glave, vendar je ?e izven ?ivljenjske nevarnosti, medtem ko je lažje poškodovana mened?erka ?e v hudem ?oku.



Raziskava amerižanov:  James M. Lyznicki, Theodore C. Doege, Ronald M. Davis, Michael. A. Williams

številke ne upoštevajte, ker je raziskava narejena za Ameriko, vendar je "rdeča nit" raziskave enaka v vseh dr?avah in na vseh cestah, ki velja za vse utrujene voznike.

Namen: Oceniti prispevek zaspanosti voznikov k nesrežam na avtocestah in pregledati zadnja priporočila o spremembah zveznih pravil o delovnem času za poklicne voznike motornih vozil.
Viri podatkov: Informacije smo dobili iz baze MEDLINE, Informacijske slučbe za raziskave transporta (Transporation Research Information Service-TRIS) in bibliografske elektronske baze podatkov o spanju (Bibliographic Electronic Databases of Sleep-BEDS) med leti 1975 in 1997 in iz ročnega pregleda referenc v pomembnih člankih, vladnih publikacijah, konferenenih zapisih in v u?benikih.
Sinteza podatkov: Voznikova zaspanost je povzročitelj 1-3% vseh nesre? motornih vozil v Združenih dr?avah. Raziskave prevalence zaspanosti pri voznikih kažejo, da bi lahko zaspanost bila ?e pogostej?i povzročitelj nesre? na avtocestah, kot kažejo ti podatki. V okrog 96% nesre?, povezanih s spanjem, so vpleteni vozniki potničkih motornih vozil in 3% vozniki večjih tovornjakov. Dejavniki tveganja vključujejo mladost, delo v izmenah, alkohol in uporabo drugih drog, predpisana in zdravila iz proste prodaje ter motnje spanja.
Zaključki: večje zavedanje o povezavi med zaspanostjo in prometnimi nesrežami bodo izboljžala zdravje in varnost voznikov in uporabnikov avtocest. Zdravniki lahko k temu prispevajo s spodbujanjem dobrih spalnih navad, prepoznavanjem in zdravljenjem s spanjem povezanih težav in s seznanjanjem bolnikov o nevarnostih vožnje, kadar so zaspani. Da bi za??itili zdravje in varnost ljudi, Ameri?ko zdravničko zdru?enje (American Medical Association) priporo?a, naj se ?e naprej raziskujejo naprave in tehnologije, ki bi pomagale odkrivati znake zaspanosti in prepre?evati zmanj?evanje voznikove pozornosti in sposobnosti. Za zdravnike, javnost in poklicne voznike kamionov so potrebni izobračevalni programi, na katerih bi se pou?ili o nevarnostih spanca med vožnjo.
Prometne nesreče so v Združenih dr?avah najpomembnej?i vzrok po?kodb in smrti. Leta 1996 je bila letna stopnja smrtnosti zaradi prometnih nesre? 16 na 100.000 prebivalcev, kar je bil po vrsti peti vzrok smrti med ljudmi v ZDA. Porožali so o ve? kot 6,8 milijonih nesre?, ki so povzročile ve? kot 42.000 smrtnih ?rtev in 3,5 milijona po?kodb. V zadnjih letih so strokovnjaki za zdravje in varnost vedno bolj zaskrbljeni zaradi močnih usodnih posledic zaspanosti v nesrečah na avtocestah. Zvezna vlada sku?a s temi opozorili vplivati na raziskave, odredbe in zakonske pobude ter izobračevati in obve??ati javnosti.

BIOLOGIJA SPANJA

 Spanje je kompleksen proces s ?tevilnimi fiziolo?kimi in vedenjskimi komponentami. Je nujni dele?, povezan s prej?njo koli?ino posameznikovega počitka in dela ter cirkadiano komponento z dvema intervaloma pove?ane zaspanosti in zničane sposobnosti, ki jo občutimo med štiriindvajseturnim intervalom. V tem zapletenem procesu sodelujejo ?iv?ni sistem in vsa glavna podro?ja močganov, pa tudi dihalni, mi?i?no-skeletni, endokrini in prebavni sistemi. Cirkadiana ura v hipotalamusu je notranja ura, ki uravnava različne fiziolo?ke in vedenjske funkcije na osnovi 24-urnega ritma. Homeostatski dejavniki (kot na primer potreba po spanju) in cirkadiana ura narekujeta vsem ljudem, da spijo ponoči in so budni podnevi. čeprav se spalne potrebe in vzorci posameznikov razlikujejo, pa ljudje z rednim no?nim spanjem dočivljajo dve obdobji največje zaspanosti, ponoči (med 1-6 uro zjutraj) ter v zgodnjem popoldnevu (2-4 ura popoldne). ?e spimo manj od biolo?ke potrebe, se to kaže v kumulativnem pomanjkanju spanja ali manjku spanja. Brez primernega spanja se s časom manjek spanja se?teva, dokler močgani telesu ne pošljejo signala za spanje. večji je manjek spanja, večja je potreba po obnovitvenem spancu. Okoli??ine spanja,posameznikove spalne navade in trajanje spanca so nekateri dejavniki, ki dolo?ajo, kako obnovitven bo spanec.
Obi?ajni razlogi za pomanjkanje spanja so odpovedovanje spancu in njegovo drobljenje (fragmentacija). Odpovedovanje spancu povzroči pomanjkanje spanja. Povzročajo ga lahko zahteve na delovnem mestu ali šoli, dru?inske obveznosti, zdravila ali osebni dejavniki oz. dejavniki ?ivljenjskega sloga. Drobljenje spanja povzro?a nezadostno spanje tako glede kvalitete kot tudi koli?ine in ga lahko povzro?a zdravstveno stanje in dejavniki okolja, ki ga motijo.
čeprav izraza utrujenost in zaspanost pogosto zamenjujemo, pa izraza nista sinonima. Utrujenost je kompleksnej?i pojav, ki ga lahko opišemo kot zmanjšano sposobnost opravljanja fizi?nega ali psihi?nega dela ali pa subjektivno stanje, v katerem posameznik svoje naloge ne more ve? u?inkovito izpolniti. Utrujenost je povezana tudi z motivacijo osebe, sposobnostjo opravljanja naloge in preteklimi vsakodnevnimi vzorci ter trajanjem spanja in dela. Utrujenost povzro?a skupno delovanje časa, porabljenega za nalogo, cirkadianih dejavnikov in nezadostnega spanja.
Zaspanost ima bolj specifi?en pomen kot utrujenost, povezujemo ga z zmanjšano pozornostjo kot rezultatom pove?ane nuje po spancu. Zaspanost je normalna manifestacija biolo?ke potrebe po spanju, enako kot lakota, ki signalizira potrebo po hrani, in ?eja po pijači. Zanjo je zNašilna te?nja, da bi zaspali, in je posledica nezadovoljene potrebe po spanju. Pove?ana zaspanost je povezana s poslab?anjem budnosti, reakcijskih časov, spomina, psihomotorne koordinacije, procesiranja informacij in odlo?anja. Posamezniki ne opazijo vedno negativnih u?inkov zaspanosti. Zaznavanje zaspanosti lahko zaostaja za fiziolo?kimi in vedenjskimi znaki, ki kažejo, da se je proces spanja ?e zašel.

težave ZASPANEGA VOZNIKA

 Slab?anje voznikove pozornosti in sposobnosti zaradi narač?ajoče zaspanosti pomembno vpliva na javno zdravje. Varno upravljanje motornega vozila zahteva pozornost, hitro in natan?no zaznavanje, presojo in ukrepanje. Zaspani vozniki tvegajo po?kodbe in smrt, ne le zato, ker tvegajo, da bodo med vožnjo zaspali, temve? tudi zato, ker izgubljajo pozornost ali se jim podalj?a reakcijski čas med kriti?nimi nalogami in manevri med vožnjo. Zaspane voznike ?e posebno ogročajo prometne nesreče, saj potencialne nevarnosti za nesrečo ne zaznajo oziroma ne reagirajo dovolj hitro, da bi se ji lahko izognili. Raziskave kažejo, da je ?e veliko posameznikov izkusilo pove?ano zaspanost med vožnjo. Pogovori s 1.000 naključno izbranimi vozniki v državi New York so pokazali, da jih je vsaj med letom pred raziskavo 55% vozilo zaspanih, da jih je 23% vsaj enkrat v ?ivljenju zaspalo med vožnjo in da jih je skoraj 5% imelo nesrečo zaradi zaspanosti ali zato, ker so zaspali za volanom. Raziskava med 4.600 moškimi vozniki v Veliki Britaniji je pokazala, da jih je okrog 30% med letom pred raziskavo skoraj zaspalo za volanom. Cestna raziskava med 593 vozniki tovornjakov na dolgih progah v državi New York je pokazala, da je 25% voznikov vsaj enkrat v preteklem letu zaspalo za volanom, skoraj 66% jih je izjavilo, da so včasih vozili zaspani.
Kljub rastočem vedenju o prevalenci zaspanosti pri voznikih avtomobilov in tovornjakov pa so ocene o zaspanosti kot povzročitelju prometnih nesre? različne. Določiti specifi?no vlogo zaspanosti v prometnih nesrečah je te?ko, zaradi narave ve?ine nesre?, v katere je obi?ajno vpletenih ve? dejavnikov, zaradi subjektivnosti v ocenjevanju stopnje zaspanosti in pomanjkanja zanesljivih testov za ocenjevanje voznikove zaspanosti. Ocene z zaspanostjo povezanih nesre? se spreminjajo odvisno od razlik v preiskanih populacijah in bazah podatkov, definicij in uporabljenih metod in koli?ine dosegljivih podatkov iz policijskih poročil in preiskav nesre?. Prav tako se pojavljajo razlike zaradi različnih podatkov v policijskih poročilih v posameznih zveznih dr?avah.
O vlogi zaspanosti pri prometnih nesrečah na avtocestah obi?ajno sklepajo na podlagi informacij, dobljenih na prizorišču nesreče, analize policijskih poročil in zasli?anj preživelih v prometni nesre?i ter ožividcev. To zahteva od policistov, vpletenih voznikov in preiskovalcev nesre?, da se zavedajo vloge zaspanosti pri povzročitvi nesreče. Povezave je moč zlahka spregledati zaradi drugih dejavnikov, kot je voznikova nepozornost (voznika je nekaj zmotilo), prehitra vožnja, slabo vreme, slaba oprema in u?ivanje alkohola ali zdravil s pomirjevalnim u?inkom. Le malo je znanega o usposabljanju policistov, da bi prepoznali zaspanost kot vzrok za nesreče, ali kriterijev, ki jih uporabljajo pri poro?anju o tem dejavniku. Zaspani vozniki se le ste?ka odlo?ajo za opisovanje svojega stanja tik pred nesrečo, ker bi jih to lahko napravilo odgovorne za nesrečo. Poleg tega včasih ni pri nesre?i sopotnikov, ali drugih ožividcev, ali pa ti ne morejo dati informacij o voznikovi zaspanosti. Pomemben ključ za ugotavljanje vloge zaspanosti pri nesre?i lahko dobimo iz poizvedbe o voznikovem spanju (na primer neprekinjenih ur budnosti, počitka in dela pred nesrečo) in z opa?anjem zNašilnosti s spanjem povezanih nesre?, ki so zbrane v tabeli.
Poglobljena analiza statistike nesre? pri Dr?avni upravi za prometno varnost na avtocestah (National Highway Traffic Safety Administration- NHTSA) in drugih kaže, da 1-3% nesre? na avtocestah povzroči voznikova zaspanost. Po podatkih NHTSA je zaspanost glavni vzrok pri približno 100.000 tr?enjih, o katerih v Združenih dr?avah vsako leto poro?a policija. NHTSA poleg tega pripisuje tudi 4% vseh prometnih nesre? s smrtnim izidom (to je ve? kot 1.500 smrti) zaspanosti voznikov. V približno 96% s spanjem povezanih nesre? so vpleteni vozniki osebnih avtomobilov, 3% pa vozniki velikih kamionov.

[hadei]

VOZNIKI, PRI KATERIH JE močnoST NESRE?, POVEZANIH S SPANJEM, VELIKA

Mladi vozniki
Podatki kažejo, da so mladi vozniki (med 16 in 29 letom) bolj podvrženi temu, da zaspijo med vožnjo, kot drugi. Zahteve v šoli in službi, aktivnosti zunaj slučbe, ve?erna dru?enja in slabe spalne navade lahko mladim voznikom onemogočijo dovolj spanja. NHTSA pripisuje voznikom, mlajčim od 30 let, 60% s spanjem povezanih nesre?. Analiza ve? kot 4.000 poročil o nesrečah v Severni Karolini je odkrila, da so vozniki, stari 25 let in manj, povzročili 55% nesree, pri katerih je voznik zaspal. moški so v tak?ne nesreče vpleteni pogosteje kot ženske.

Delavci v izmenskem delu
Okrog 20 miljonov Amerižanov (eden od petih) dela po nestandardnih urnikih, to je v izmeničnih ali no?nih izmenah. težave s spanjem, ki so povezane s takim delom, se po ocenah kažejo pri 2-5% populacije. Motenje biolo?kega ritma, ki uravnava dnevno budnost in no?no spanje, lahko povzroči zmanjšanje priložnosti za spanje in slab?o kvaliteto, kar oboje vpliva na sposobnost in zdravje delavca. Delavci s pomanjkljivim spanjem pogosteje delajo kriti?ne napake pri delu in med vožnjo, ?e posebno med poznimi ve?ernimi in zgodnjimi jutranjimi urami. Posledice takšnih napak so za javno zdravje lahko velike in prizadevajo predvsem zdravstvene delavce, osebje voja?ke in javne varnosti, delavce v jedrskih elektrarnah in delavce v transportnih in proizvodnih vejah industrije.

Vozniki, ki u?ivajo alkohol in druge u?inkovine
Nesposobnost, ki jo povzroči alkohol, je največji posamezni dejavnik, ki prispeva k usodnim prometnim nesrežam v Združenih dr?avah. Alkohol je vpleten v okrog 40% nesre? s smrtnim izidom in je glavni vzrok smrti mladostnikov in mladih odraslih v prometu. čeprav lahko alkohol neodvisno izzove zaspanost, pa neprespanost potencira sedativne u?inke alkohola in povzroči nadaljne upadanje sposobnosti za vožnjo. Nekatera zdravila, predpisana na recept, in nekatera v prosti prodaji ter nezakonite snovi povzročajo sedacijo in lahko spremenijo funkcionalne sposobnosti (na primer vid, zaznavanje, presojanje, trajanje pozornosti, nadzorovanje motorike), ki jih zahteva varno upravljanje motornega vozila. Pomirjevala vključujejo tudi zdravila za spanje (npr. benzodiazepine, barbiturate, antihistaminike), opioidne analgetike, tricikli?ne antidepresive, antipsihotike, nekatere antihipertenzive in mi?i?ne relaksante. Alkohol potencira sedativne u?inke teh snovi. čeprav epidemiolo?ke ?tudije kažejo, da so uporabniki benzodiazepinov, tricikli?nih antidepresivov in opioidnih analgetikov bolj izpostavljeni tveganju smrti in po?kodb v prometu, pa je potrebno ve? ?tudij, ki bi ugotovile posamezne in skupne u?inke zaspanosti, alkohola in drugih zdravil na pogostnost prometnih nesre?.

Vozniki z motnjami spanja
Motnje spanja vključujejo ?irok spekter težav, od kratkotrajnega pomanjkanja spanja, npr. zaradi izrednega dela, pa do resnej?ih težav s spanjem, ki zahtevajo zdravljenje. Po ocenah pestijo 30 do 40 miljonov Amerižanov tri vrste težav s spanjem (obstruktivna apnea v spanju, narkolepsija in kronična nespe?nost). Nespe?nost, najpogostej?a težava s spanjem, prizadene vsako leto 20-40% odraslih. Pogostej?a je pri ženskah kot pri moških in se s starostjo slab?a. Nespe?nost se naNaša na težave pri začetku ali vzdrževanju spanca in je lahko prehodna, kratkotrajna in kronična. Povzročitelji nespe?nosti so razli?ni in vključujejo akutne in kronične zdravstvene težave, slabe spalne navade, zdravila ali stres. Resna nespe?nost je pogosto povezana z drugimi fizi?nimi ali du?evnimi boleznimi.
Narkolepsija je kronično stanje, za katerega so zNašilne epizode spanja med dnevom, ki se jim bolnik ne more upreti. Prizadene 0,03- 0,16% celotne populacije. Enako so prizadeti tako moški kot ženske. Bolezenski znaki vključujejo močno zaspanost med dnevom, katapleksijo, halucinacije in paralizo v spanju.
Obstruktivna apnea v spanju prizadene po ocenah 5-10 milijonov Amerižanov. Pogostej?a je pri odraslih srednjih let in starejših in pri osebah s čezmerno telesno te?o ter se pogosteje pojavlja pri moških kot pri ženskah. Za obstruktivno apneo so zNašilne resne motnje dihanja, ki se ponavljajo med spanjem. Zgornje dihalne poti (orofarinks) se zočijo in se lahko celo zaprejo ter s tem povzročijo dihalno zaporo z blago do zmerno hipoksijo. Vsaki ponovitvi apnee obi?ajno sledi lovljenje zraka ali smr?anje, kar povzroči kratko motnjo spanja. Posledica je fragmentirano spanje, ki zato ni tako obnavljalno kot normalno spanje. ključni bolezenski znaki apnee so prekomerna zaspanost podnevi in smr?anje, ?e posebno glasno smr?anje, ki ga prekinja hlastanje za zrakom.
Za voznike z nezdravljeno apneo v spanju in narkolepsijo je bolj tvegano, da bodo imeli prometne nesreče. Vozniki, ki so med dnevom pogosto močno zaspani, bi se morali posvetovati z zdravnikom, da bi jih morda napotil na temeljitej?e preiskave. Kadar je zdravstveno stanje dovolj resno, da ogrozi sposobnost za vožnjo, lahko vozniku prepovejo voziti, dokler ni stanje primerno zdravljeno in pod nadzorom. Od leta 1994 je 7 zveznih dr?av uvedlo navodila, da je treba o apnei v spanju in narkolepsiji poro?ati ustreznim organom.

Poklicni vozniki kamionov
Ve? ?tudij poro?a o zaspanosti voznika kot o vzroku prometnih nesre? velikih kamionov. čeprav dr?avne statistike kažejo, da je večja verjetnost, da bodo v nesrečo, povezano s spanjem, vpleteni vozniki potničkih vozil (v 96% nesre?, povezanih s spanjem, so vpleteni vozniki potničkih vozil, v 3% vozniki velikih tovornjakov), Zvezna uprava za avtoceste (Federal Highway Administration-FHWA) daje prednost ?tudijam o povezavah zaspanosti in prometnih nesre? pri voznikih velikih tovornjakov. Velika masa, veliko število prevoženih kilometrov in dolgoživost velikih kamionov ve?ajo verjetnost, da bodo med ?ivljenjsko dobo vozila vpleteni v nesrečo, povezano s spanjem. Verjetnost velike škode in večjih po?kodb je pri takšnih nesrečah večja. ?tevilni dejavniki ve?ajo tveganje, da bo voznik kamiona zaspal med vožnjo. Med njimi so vožnja med nizkimi točkami cirkadiane krivulje (to je pozno zvečer in zgodaj zjutraj), nezadostno spanje pred vožnjo, delo v dolgih, nerednih in neprimernih urnikih, neprimerno spanje v spalnem prostoru tovornjaka, dodatne zdravstvene težave, kot so motnje spanja, neprimerni prostori za počitek in ekonomski pritiski in vzgibi. Nedavno tega so z ve?let trajajo?o ve?stransko ?tudijo o utrujenosti poklicnih voznikov kamionov ugotovili, da dnevni čas in spanje pred vožnjo pomembneje vplivata na voznikovo pozornost, kot pa skupen čas v službi.


UKREPI

 Edini Našin za potežitev fiziolo?ke potrebe po spanju je spanec. Zaspanost je tako močen biolo?ki signal, da močgani, ne glede na to, kako močno motiviran, usposobljen ali strokoven je posameznik, lahko in tudi bodo začeli spanec. Vozniki lahko zaspanost zmanjšajo z zadostnim spancem pred potovanjem, izogibanjem alkoholu in drugim zdravilom in izogibanjem vožnji med polno?jo in ?esto uro zjutraj. Vozniki, ki imajo težave s spanjem ali so podnevi močno zaspani, bi morali poiskati pomoč zdravnika in se z njim pogovoriti o svojih spalnih navadah in anamnezi ter ugotoviti, ali obstaja potreba po zdravljenju ali napotitvi k specialistu. Uspe?ne strategije

 Edini varen ukrep proti zaspanosti za volanom je prenehati z vožnjo. čeprav lahko dreme? in pitje kave u?inkovito pomagata pri zaspanosti, ne moreta zamenjati potrebe po primernem spancu pred vožnjo. Drugi obi?ajni ukrepi za pove?anje pozornosti (kot na primer odpiranje oken in zračenje s hladnim zrakom, poslušanje radia, pogovarjanje ter odmori za razgibavanje) imajo le omejen u?inek in so manj u?inkoviti kot u?ivanje kofeina in kratek dreme?. Spremembe gradnje cest

 Z gradnjo cest z robno nagubano površino bi lahko cenovno u?inkovito zmanjžali število s spanjem povezanih nesre? zaradi zdrsov s ceste. Ker pa nagubane površine ne prepre?ujejo zaspanosti, se pojavlja dvom, ali ne bi tak?ana nagubana površina le začasno prebudila voznika, saj mu ne bi mogla preprešiti, da ne bi zaspal ob nadaljevanju vožnje. Zagotovitev zadostnega ?tevila varnih in dobro opremljenih počivali?? ob cesti bi lahko zaspane voznike pripravilo do počitka. Tehnolo?ki Našrti

 Znanstveniki razvijajo ?tevilne tehnološke Našrte, ki bi voznikom pomagali prepoznati upadanje njihovih voznih sposobnosti. Te vključujejo računalničke algoritme, ki bi Našrtovali delovni urnik tako, da bi kar se da zmajžal zaspanost in utrujenost, teste sposobnosti in zmočnosti za delo, osebne nadzornike utrujenosti, nadzornike pozornosti in dremotnosti, ki bi bili nameščeni v vozilu ter nizko in visoko tehnično zahtevne sisteme za izogibanje nesrežam. Predno bodo tak?ne tehnologije uporabne, bo potrebno ve? raziskav, ki bodo ugotovile njihovo u?inkovitost, zanesljivost, praktičnost ter zmanj?evanje ?tevila vočenj in nesre?, povezanih z zaspanostjo.

[hadei]

Napravica za u?esom, ki budi zaspane voznike

     Zanjo ne bo treba veliko od?teti
     London - RTV SLO


     Zaspanost in utrujenost naj bi zakrivili petino prometnih nesre?, zato voznikom na pomoč prihaja napravica, ki jih bo zbudila, ?e bodo zakinkali.
 Neki britanski proizvajalec elektronske opreme namreč predstavlja dobrodo?lo napravico po zelo dostopni ceni.
Driver Alert Master, ki si ga voznik zatakne za uho, ima vgrajen senzor. Napravica za?ne glasno piskati, ?e senzor zazna, da polo?aj glave ni navpišen, kot bi moral biti med vožnjo. Driver Alert Master je ergonomski in zato voznika ne moti, deluje pa na baterije.
 Pripomoček, za katerega upajo, da bo re?il marsikatero ?ivljenje - veliko zanimanje zanj prižakujejo med poklicnimi vozniki, ki so veliko na cesti tudi ponoči -, je v Veliki Britaniji mogoče dobiti ?e za pet funtov, torej slabih dva tiso? tolarjev.
 "Vse voznike sicer vedno opozarjamo, da naj se med dolgimi vožnjami redno ustavljajo in počivajo, na no?nih vožnjah pa naj bodo ?e previdnej?i, a Driver Alert Master je u?inkovit in zanesljiv pomočnik, s katerim varneje pridete do cilja," je pojasnil tr?ni direktor podjetja Maplin Electronics, ki napravice prodaja tudi prek spleta. Ponujajo jih tudi nekateri drugi proizvajalci elektronske opreme, razli?ni modeli pa stanejo tudi nekajkrat ve? kot pri Maplinu.

[dvorjan]

Ce se meni na daljsi voznji zacne spati, se ustavim, zaspim med 45 in 60 minut. Potem pa gasa dalje.

[deyo]

Ta tvoj "recept" je najboljši. Dr?ati bi se ga morali vsi vozniki.

[hadei]

Jp, drži. Jaz se tudi nekako držim tega. Sem se pred leti "prebudil" zadnji trenutek. In to na avtocesti. Takrat sem prvič pomislil...."ima anšela". Od takrat dalje pa....ustavim zadremam....ali pa naredim par korakom, da se malo prebudim in spet dalje.

[hadei]

Analiza in ?tudija pojava zaspanosti primarija prof. dr. Marjan Bilban, dr.med., specialist medicine dela, prometa in ?porta

Nekaj podatkov in razlaga omenjenega pojava zaspanosti  je iz leta 2004. Neke bistvene razlike od danes verjetno ni. V analizi so zajete prometne nesreče po času, spolu, letih itd...kar zanimiva analiza.

[hadei]

Sistemi, ki bi prepre?ili vozniku, da bi med vožnjo zaspal

[hadei]

Zaspan voznik nevarnejši od vinjenega?!

[hadei]

Sistem za zaznavanje utrujenosti voznika "attencion assist" (Mercedes)
Sistemi za prepoznavanje utrujenosti so še v razvoju, čeprav nekateri proizvajalci že uvajajo sisteme, ki bodo na voljo že prihodnje leto.