Potepanje po Kosu in tamkajšnji Citroeni

[Lovro]

Pa smo si spet ogledali en grški otok, tokrat Kos.

Nahaja se v Egejskem morju in sodi med Dodekaneške otoke, tako kot npr. Rodos. Zanimivost je tudi to, da ga loči le 20 km od turške celine. Pravzaprav bi lahko rekli, da se nahaja na ustju njenega ogromenega zaliva, ki loči turška Bodrum in Marmaris.
Otok je dolg cca. 40 km, širok pa kakih 10, čez njega vodi zelo lepa in široka magistralka, tako da ga lahko res hitro prevozite.
Glavno mesto je Kos, tako da smo se zabavali, ko smo rekli, da "gremo v Kos na Kos". Mesto je skrajno simpatično s svojimi lokalčki, starim centrom in starorimskimi ostalinami. Tudi ostali kraji oz. že bolj naselja ali vasi, so prav tako simpatični v svoji majhnosti.

Pravijo mu tudi Sokratov otok, saj je ta znani starogrški zdravnik bil tu rojen, prav tako je tu ustanovil svojo prvo bolnišnico.
Nasploh je na otoku polno ostankov starogrške in kasnejše starorimske zgodovine.
Otok je znan tudi po lepih sončnih zahodih, ki na tamkajšnjem nebu ustvarjajo čudovite barve in res je tako.

Od magistralke se nato odcepljajo ceste, ki vodijo bodisi na plaže, bodisi na hribovit del otoka, kjer kraljuje Dikaios, bivši ognjenik z 846 mnm. Pravzaprav je ta gora merila 1400 mnm, dokler je ni pred približno 900 leti razneslo.
Otok je namreč vulkanskega izvora o čemer pričajo tudi črne lise pepela, ki se še vedno nahaja med otoškimi skalami in mivko.

Je tudi precej vetroven, kar je prav blagodejno v tisti vročini, se pa je zato treba pridno mazati, ker lahko mimogrede pozabite na vročino in vas sonce opali konkretno.

Meni je bil to eden bolj všečnih otokov, predvsem zato, ker je precej neokrnjen in prvobiten. Na veliko plaž namreč vodijo še makadamske poti, nekatere kar precej zdelane in strme. Tudi če je na plaži kaka oštarija, je večinoma še vse bolj po domače.
Pravzaprav zgleda tako, kot je moralo biti drugod tam v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja. Celo v kakih zgodovinskih ruševinah imate napise le v grščini. Malce nepraktično za nas, a ima nek svoj šmek. :emot77:
Plaže so peščene oz.mivkaste, prodante in tudi skalne. Ponekod so tudi vroči žvepleni vrelci, kje so, boste po značilnem vonju hitro ugotovili. :emot77:
Na otoku je tudi ogromno simpatičnih kapelic, po cestah (razen magistralke) pa ogromno lukenj v asfaltu, kar priča o skoraj bankrotirani grški državi.
Vozni park je dokaj star, nekateri avti so zdelani konkretno, pa kar še vozijo po tamkajšnjih makadamskih poteh. Ogromno je pickupov, saj se domačini poleg turizma ukvarjajo tudi s kmetijstvom.
Citroeni bolj ali manj izhajajo iz 90-ih let, nekateri so temu ustrezno zdelani, nekateri pa tudi zelo lepo ohranjeni. Jih je pa precej manj, kot na drugih grških otokih, na katerih smo bili do sedaj. Še največ so jih srečali v Kosu, drugje pa so bili precej redki.
Tudi hidravličarjev praktično ni, videl sem le dve Xantii, od tega le eno vozno, ter enega neregistriranega C5 II.

[Lovro]

Pa dovolj suhoparnih podatkov, gremo raje naprej. Večinoma sem slikal z ženinim mobilcem, ki ima zelo kvaliteten fotoaparat. Občasno sem tudi s svojim in mislim, da boste lahko točno vedeli kdaj. :emot77:

Ob prihodu iz letališke stavbe nas je pozdravil celo Pujs, ki služi kot lokal za hitro prehrano. Sicer je brez motorja, vendar pa v odličnem stranju, brez pikice rje.

Naš hotel se je nahajal pri malem obalnem mestecu Mastihari, kakih 15 minut hoje stran. Pred hotelom je na svojega tam zaposlenega lastnika čakala tudi ena Xsara, katere lak je bil že dokaj načet od tamkajšnjega vročega sonca. Pravzaprav je to "bolezen" kazalo kar precej tamkajšnjih avtomobilov.
Sem se ob tem takoj spomnil na Tunizijo, kjer so taksisti imeli še med vožnjo pokrite armaturke, ker je tista plastika zelo rada dokaj hitro zbledela in popokala na močnem soncu.

Pred hotelom je pogosto bil parkiran tudi rdeč C3, vendar vedno takrat, ko nisem imel mobilca pri sebi. Končno mi ga je uspelo slikati šele na zadnji dan, tik pred odhodom domov.

Èakanje na sobo smo izkoristili za kopanje in uživanje na plaži v senci dreves, zvečer pa smo se odpravili na sprehod in fotografiranje sončnih zahodov.
Zanimiv je bil tudi polžek na ulični svetilki.

[Lovro]

Ker smo bolj firbčne sorte, smo se naslednji dan sprehodili tudi po bližnji okolici hotela.
Kot sem že napisal, vse je precej prvobitno, betona je zelo malo, zato lahko tam najdete ogromno romantičnih kotičkov.

Domačini se trudijo, povsod je zelo domačno in temu primerna je občasno tudi angleščina na zadnji sliki. :emot77: Podobnih felerjev smo našli še kar nekaj, ma je kljub temu vse izpadlo precej bolj simpatično kot pa moteče.
O vulkanskem poreklu otoka pričajo tudi še vedno prisotne črne sledi pepela na bližnji plaži.

[sl1]

Èe nimaš premajhnih otrok je Kos super za skuter najeti. Prometa ni veliko in otok je dovolj položen.

[Lovro]

Zadnje čase je tam, zaradi veliko zanimivih makadamskih cest, veliko tudi kvadov in bugijev.

Reportaža se nadaljuje čez nekaj dni takoj, ko bom spet utegnil. :BigThumbs::BigThumbs: