STARI ÈASI NNNP

[dobek]

Jaz pa gledam drugače na to.
V poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih je vsak, ki ni imel dveh levih rok lahko sezidal hišo. Plačala mu jo je ta ista inflacija. Z redukcijami, boni ipd. je vsak dobro vedel da dobrin ni na pretek in smo se učili varčevati. Ugašali smo luči, TV je delala le določen čas,...

:BigThumbs:

ampak opazam, da dandanes najbolj jamrajo ravno tisti, ki so zacasa hiperinflacije v poznih 80ih za drobiz iz kreditov postavili bajte, ki jih vec ne morejo vzdrzevat

pa bodimo realni, v casu bonov je marsikdo imel dva avta, z mesanimi tablicami...

Èe povzamem moje spomine, se jaz najbolj spomnim, kako smo se igrali partizane in nemce ali pa ameriške marince, ki so se mi tako fini zdeli v takratnih vojnih filmih. Pa kavboji in indijanci.

od teh iger se zdaj pogresam tiste plasticne rdece metke pa tiste papirnate, na traku v kolutu, ki so menda bili tako nevarni, da sem jih lahko samo v kuhinji s kladivom pokal od prisotnosti starsev ali starih starsev (no, dokler nisem enkrat sam probal enga mahnit pa se je kolut vnel in so spokali vsi   )
pa en tak jako specificen von je melo to sranje, ga se zdaj pogresam

[frodo1]

Se kar strinjam s Èojkom,
res je, bilo je vse drugače, tudi kaj dobrega, npr. gradnja blokov z zaklonišči, kaj pa če bi prišlo resnično do kakšne večje vojne, kam bi se skrili?
Danes pa tehnologija pa družbena omrežja, otrokom in mladostnikom odvzameš telefone, pa tako umrejo. Družabnega življenja več ni, še srat ne moreš it da te ne spremljajo kje si.
Ja to je demokracija! Pa 40 let ali več delaš, da ti potem vrnejo nekaj drobiža, ta mladi še pa tega ne bodo dobili. Se zavedamo, koliko ljudi stoji v vrstah in prosi- čaka za pomoč? 10% najbogatejših ima več kot 50% revnih tega sveta. Se je vseeno treba zamislit.
:emot39::Hammer3::breaking_pc:

[garac]

Kdo od vas ima tatoo JLA?

[frodo1]

Jaz ga nimam, nisem privrženec tatujev, bilo pa je v mojem času res veliko tega, celo preveč! Tudi služenje leto in pol ni bilo pametno, bi pa dal današnjo mladino za kakšne 3 mesece, da se naučijo malo reda in discipline, vsaj to jim verjetno ne bi škodovalo, pa brez zamere.

[JureA]

Jaz pa gledam drugače na to.
V poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih je vsak, ki ni imel dveh levih rok lahko sezidal hišo. Plačala mu jo je ta ista inflacija. Z redukcijami, boni ipd. je vsak dobro vedel da dobrin ni na pretek in smo se učili varčevati. Ugašali smo luči, TV je delala le določen čas,...
... ... ...
Takrat pa se je gradilo tovarne, bili smo samozadostni v vsem, zaščita je bila 100% carina, vsi smo imeli delovna mesta, smo ustvarjali,... danes pa je vse samo še ena sama trgovina. Brezposelnost, šikaniranje, novodobno suženjstvo, no future za mladino,...
Jaz pravim, da je za človeka danes bistveno slabše kot takrat. Je pa res, da tisto ni moglo zdržat. Bilo je prelepo in preveč idealno, človek pa egoist, zaradi česar se je tisti sistem tudi sesul.

Èojko, ni bilo čisto tako.
Jaz se spomnim tudi ljudi na podeželju, ki so živeli v hudi revščini.
Živeli so v starih podrtijah, zgrajenih še pred 2. svetovno vojno.
Pogosto brez elektrike in tekoče vode.
V osnovni šoli (v 70ih) sem imel precej sošolcev iz takih družin.
Vsak dan oblečeni v ista ponošena oblačila.
Pri hiši je bil mogoče kak bicikel ali v najboljšem primeru star moped.
O avtu in o novi hiši na kredit so lahko le sanjali.

Tudi danes so v Sloveniji revni ljudje, ampak takrat je bilo revščine več in bila je precej bolj očitna.
To, da je imel kar vsak službo, stanovanje ali hišo na kredit, pa stoenko in vsako poletje počitnice v sindikalni prikolici, je mit.
Veliko ljudi je bilo, ki niso imeli nič od tega.
Ko se danes vozim po Sloveniji, vidim v glavnem lepe in urejene hiše.
Tu in tam se še najde kaka podrtija, ampak jih je precej manj, kot jih je bilo takrat.
Èe se danes pripelješ iz Avstrije v Slovenijo, ne opaziš prav velike razlike.
Ko si se takrat pripeljal iz Avstrije v Slovenijo, je bila razlika precejšnja - takoj si opazil, da si prišel v precej bolj revno deželo.

Še tisti ljudje, ki so imeli stanovanje ali hišo na kredit in pa stoenko, so imeli takrat manj kot 50% avstrijskega standarda.
Danes je razlika dosti manjša.

Pa še glede hiš na kredite, ki jih je izničila inflacija - meni se zdi popolnima napačen naslednji pogled:

- "SFRJ je bila res super! Vzel si kredit za hišo, potem si pa zaradi inflacije odplačeval drobiž!"

Ta anomalija se je ljudem, ki so s tem profitirali, res zdela krasna - ampak do tega je prišlo, ker je bila SFRJ tako zavožena država in je šla ekonomija v tri krasne, ne pa zato, ker bi bila SFRJ tako super.
Bili so pa tudi obratni primeri - ljudje so vse življenje varčevali in skromne zneske nalagali v banko, potem jim je pa vse prihranke požrla inflacija.
Starejši ljudje, ki se v financah niso najbolje znašli in so ostali brez vsega.

To je bil sistem, na kožo pisan muljatorjem in švercerjem ter seveda tistim, ki so bili pri koritu (v partiji).

V sedemdesetih sem bil osnovnošolec in spomnim se brezskrbnega otroštva, počitnic na morju itd.
V osemdesetih sem bil srednješolec in študent in spomnim se, da se mi je situacija zdela bizarna in porazna.

SFRJ nikakor ni bila samozadostna.
Tovarne so se postavljale brez vsake ekonomske logike, veliko jih je bilo popolnoma nerentabilnih in neproduktivnih.
Ko je po Titovi smrti usahnila finančna pip1ca iz zahoda, je bilo kmalu vsega konec.
SFRJ je bila umetna tvorba nekompatibilnih narodov, ki ji je bil usojen propad.
Ne moreš na silo združiti narodov, ki ne pašejo skupaj.
Še Èehi in Slovaki, ki so precej bolj kompatibilni, so se razšli.

[Čojko]

Kakorkoli že. En kup ljudi pogreša tiste stare æase oz. se jih spominja z nostalgijo, kljub temu, da nismo imeli toliko kot zunaj. Zanimivo pa da noben ne pogreša časa pred krizo, ko smo zgradili in obnovili vse te lepe hiše na dolgoročne kredite.

Jaz sem zrasel brez vodovoda (smo ga dobili šele 2006) pa mi to ni bilo nič tako neobičajnega.