Povezava s prometno infrastrukturo in avtom

[hadei]

Povezava s prometno infrastrukturo in avtom
Vir: MOTOREVIJA jilij-avgust 2010
Nove ideje, nova tehnologija. Èe bi semaforji komunicirali z avtom....

[garac]

Turistična in druga obvestilna signalizacija naj bo sistematično urejena in ločena od preostale

V Sloveniji smo priče pravi poplavi raznovrstnih tabel za obveščanje o turističnih, pa tudi komercialnih ciljih in objektih. Množica tabel se pojavlja tudi ob državnih cestah, prenasičenost postavitve pa ogroža varnost udeležencev v cestnem prometu, tudi zaradi neenotnosti postavljenih tabel.
 
'Stanje na področju turistične in druge obvestilne signalizacije se počasi izboljšuje.'

Leta 2000 je nastal pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, kjer je med prometno signalizacijo uvrščena tudi turistična in druga obvestilna signalizacija.

Podlaga zanj je bil leta 1997 sprejeti zakon o javnih cestah, ki je predpisal, da se na državni cesti smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni spomenik, naravno znamenitost ali turistično pomembmo območje, ter druge turistične obvestilne table zgolj v skladu s predpisi o prometni signalizaciji.

Vsaka turistična točka si vendarle ne zasluži svoje table

Bojan Žlender, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pravi, da se danes področje postavitve TOS dobro in načrtno ureja in smo iz obdobja anarhije, ko je vsak postavil svojo turistično signalizacijo, prišli do urejenega sistema.

Smiselno je, da v kraju s turistično signalizacijo opozarjamo na dva ali tri ključne turistične znamenitosti, ki so najbolj pogost cilj turistov.

Težava se pojavi, če je tabel preveč, saj so različna obvestila namenjena zelo različnim ciljnim skupinam. Obvestilne table niso povezane zgolj s turistično, ampak tudi podjetniško, storitveno ponudbo. Vsakdo si želi predstaviti svojo dejavnost, vendar ima preveliko število obvestilnih tabel tudi negativne posledice.

Ločevanje TOS od druge signalizacije

Kot je razložil Žlender, mora voznik, če želi voziti varno, v sekundi zaznati šest različnih slik. To je 360 različnih informacij na minuto, kamor pa ne sodijo le informacije na obvestilnih tablah, temveč tudi informacije, s katerimi ohranjamo smer vožnje, paziti pa moramo še na druge udeležence v prometu, pešce in ovire na cesti.

Zato nas včasih obvestilne table, še posebno, če jih je na eni točki preveč, z(a)motijo za predolgo časa in pozornost se z varne vožnje preusmeri na predelovanje informacij na obvestilnih tablah.

A vendar človeški možgani niso neumni in so zmožni izločiti zanje nepomembne informacije. Èe nimamo namena obiskati neke turistične točke, bomo tablo zanjo spregledali. Seveda če bo ta primerno označena in barvno ločena od druge prometne signalizacije, saj jo lahko tako hitro prepoznamo in izločimo. Le tako bomo v tistih šest slik v sekundi lahko vključili znake, ki so pomembni za varnost v prometu.

V naseljih še vedno preveč neurejenih tabel

Včasih nam tudi popolna ustavitev vozila ne bi pomagala pri razbiranju množice tabel in kažipotov, nameščenih na skupnem drogu ali drugem nosilcu. Tak način obveščanja ne koristi nikomur: vozniki se izgubijo v poplavi informacij in jih to odvrača od varne vožnje, tisti, ki so table postavili, pa ne dosežejo svojega namena obveščanja.

Sistematika, ki jo je uvedel pravilnik, to področje ureja in določa, katere dejavnosti se lahko oglašujejo oziroma signalizirajo na posameznih razredih cest. Na državni cesti si denimo svoj znak zaslužijo le večja podjetja, medtem ko oznaka za, denimo, malo vulkanizersko delavnico na državno cesto ne sodi, je pa primerna za nižji razred ceste.

Stare table morajo stran

Težava se pojavlja zaradi nesistematsko postavljenih tabel iz časov, ko zakonodaja ni bila urejena s pravilniki. Vsakdo je lahko postavil svojo obvestilno tablo in nekatere stojijo še danes, čeprav dejavnosti, o kateri tabla obvešča, že davno ni več. Direkcija za ceste že nekaj let izvaja projekt čiščenja cest in v zadnjih letih so bile uspešno odstranjene odvečne table na cestah zunaj naselij, zdaj pa se projekt seli tudi v naselja. Tu se obeta precej težje delo, saj so table pogosto postavljene na zasebnih zemljiščih.