Jesenski voznički nasveti

[hadei]

Počasi se Bliža jesen, kar pomeni, vla?na cesta, listje, blato itd...Zaradi del na njivah pa ?e poznamo problematiko. Kako se pripravit in ravnat v takšnih okoli??inah pa ve? spodaj....

Megla, dež, listje in umazanija
Jesen izza volana
čeprav nam je za?etek leto?nje jeseni postregel s ?udovitim vremenom in lepimi jesenskimi barvami, vla?ni, umazani in megleni jeseni zagotovo ne bomo ušli. Po toplem vremenu in suhih cestah se zato velja pripraviti na drugačne vozne razmere, ki zahtevajo ve? previdnosti, manj?e hitrosti in prilagoditev Našina vožnje.


Jeseni nam narava postre?e z ve? dežja, kar seveda pomeni mokre in spolzke ceste. Prvi dež po suhem poletju in lepi jeseni obi?ajno namoči dotedaj pračne ceste in vsaj na začetku so ceste blatne iz zato ?e posebej spolzke. Oprijem pnevmatik je precej slab?i kot na suhem in to zahteva precej?njo previdnost. Dolgotrajnej?e deževje sčasoma sicer spere umazanijo s cest, a ob obilnem deževju voda ne more sproti odtekati, zato se ustvarjajo luče. luče na cesti predstavljajo veliko nevarnost za splavanje oziroma akvaplaning - o tem ve? pišemo na 34. strani Motorevije. Naj zgolj ponovimo, da velja hitrost na mokrih cestah zmanjšati najmanj za 30 odstotkov v primerjavi s hitrostjo na suhih cestah, da je treba imeti dalj?o varnostno razdaljo in da velja precej pozorneje opazovati cesto pred avtom - na ta Našin nas kakšna večja in globlja luča ne bo presenetila.
 
 Pozor, listje na cesti!
 
 luče na cestah pa niso edina nevarnost - v jesenskem času je ?e posebej nevarno mokro listje, ki na ceste pada z obcestnih dreves. Veliko listja in dež - recept za zelo spolzko vozno podlago, ki je po oprijemu bli?je blatu ali celo poledici kot pa asfaltu. Velja zmanjšati hitrost in prilagoditi Našin vožnje - zaviralne poti so dalj?e, avto pa je pri spremembah smeri precej bolj nestabilen. Zavorni sistem ABS nam lahko pri ostrem zaviranju na mokrem listju re?i ?ivljenje, zato morajo biti tisti brez ABS sistema ?e toliko bolj pozorni. Ker listje na cesti obi?ajno ne leži v enakomernih plasteh, tudi pnevmatike nimajo enakomernega oprijema - pri zaviranju brez ABS nam lahko kaj hitro zablokira posamezno kolo ali kolesni par in avto potegne vstran. Pomaga zaviranje z ob?utkom. Veliko občutka je treba imeti tudi pri zavijanju oziroma spremembah smeri. ?e nam pri zaviranju vseeno zablokirajo kolesa, je treba zavorni pedal popustiti in zavirati z večkratnimi, zaporednimi pritiski pedala.
 
 A voda in listje nista edini nevarnosti, ki nas čakata na jesenskih cestah. Ker je jesen tudi čas poljskih opravkov in opravil, lahko v bli?ini polj ali kme?kih površin naletimo tudi na večje koli?ine blata, ki jih na cesto nanesejo delovni stroji, traktorji in vozovi. ?e je Naša hitrosti prevelika, sredi ovinka pred nami pa je cesta prekrita z mokrim blatom, se lahko jesenska vožnja konča z nesrečo, zato ni odve? ?e dodatna pozornost.
 
 Prve hladne noči in dnevi s seboj prinesejo tudi prvo zmrzal - najprej so pomrznjeni sen?ni predeli cest in mostovi, zato po takšnih cestah oziroma predelih vozite počasneje.
 
 Megla: počasi in z dovolj varnostne razdalje!
 
 Megla je zelo pogost spremljevalec jeseni, a tudi pogost vzrok nesre? z naletom. V kombinaciji s preveliko hitrostjo in premajhno varnostno razdaljo je prav slaba vidljivost najpogostej?i vzrok za avtocestna veri?na tr?enja, v katerih lahko sodeluje tudi zelo veliko avtomobilov, imajo pa lahko zelo hude posledice.
 
 Prvo pravilo pri zmanjšani vidljivosti je seveda prilagoditev hitrosti vidljivosti na cesti. ?e recimo vidite le 50 metrov dale?, ne smete voziti hitreje od 50 km/h na uro - to je meja, pri kateri se ?e lahko varno ustavite, ?e naletite na oviro ali nezgodo pred vami. ?e je vidljivost ?e slab?a, je treba ?e upočasniti - tudi na 30 km/h, ?e je treba. Pri boljši vidljivosti lahko vozite hitreje, a velja upoštevati ta merila: ?e vidimo 100 metrov dale?, vozimo z najve? 80 km/h, ?e vidimo 150 metrov dale?, vozimo z najve? 100 km/h.
 
 Pomemben element varne vožnje je tudi varnostna razdalja. Splo?no pravilo je, da naj bo varnostna razdalja enaka vidljivosti; ?e vidimo le 100 m dale?, naj bo varnostna razdalja do avtomobila spredaj toliko, da ?e vidimo njegove luči. ?e se "prilepimo" na zadnji del avtomobila pred nami, nimamo praktično nobene močnosti, da varno ustavimo, ko se avto pred nami zaplete v nezgodo. Tak?no "lenarjenje" je smrtno nevarno!
 
 Pri vožnji po megli je treba seveda pri?gati zadnjo meglenko (ali meglenki), a le, ?e je res megla - ko je vidljivost slab?a od 50 metrov. Na odsekih brez megle zadnjo meglenko spet ugasnemo, saj ta slepi voznika za nami. Meglenki spredaj - pri tistih avtomobilih, ki jih imamo - so namenjene nam, da torej bolje vidimo naprej. To velja seveda le ponoči oziroma v mraku in pri gosti megli (vidljivost manj kot 50 metrov) - pri?gani meglenki podnevi ali celo pri dobri vidljivosti pa veljata za prekršek (kazen je 41,73?).
 
 Ker je videti in biti viden jeseni tako pomembno, velja preveriti vse luči na avtu in jih občasno tudi očistiti. Temeljito je treba od znotraj očistiti tudi vetrobransko steklo - ?e je to preveč umazano, nas bodo luči nasproti voze?ih avtomobilov slepile.
 
 ?e nasvet sovozniku: vožnja po megli od voznika zahteva polno koncentracijo, zato ga ne motite.
 
 čas za zamenjavo pnevmatik!
 
 Kot ?e dobro veste, morajo imeti atomobili pri nas od 15. novembra do 15. marca predpisano zimsko opremo. Za tiste, ki boste na svojega jeklenega konji?ka nataknili ?e v prej?njih sezonah rabljene pnevmatike, pa naj velja preprosta formula 4x4x4; na avto nataknite najve? 4 leta stare, 4 enake pnevmatike z najmanj 4 milimetra profila.

[hadei]

Poletje polagoma prehaja v jesen, ki nam bo postregla z mrazom, listjem na cesti in meglo. Kot udele?enci v cestnem prometu, zlasti kot vozniki motornih vozil, moramo s tem resno računati in se na to dobro pripraviti. Primerna oprema avtomobila je poleg vožnje, prilagojene vremenskim razmeram, temeljni pogoj za varno vožnjo v jesenskem času.

Divjad na cesti
Zdaj, ko postajajo dnevi vedno krajši, se pove?uje nevarnost nesre? z divjadjo. Največkrat je vzrok nesre? prevelika hitrost. Predvsem moramo paziti na opozorilne table, ki ozNašujejo območje, kjer divjad pre?ka cesto. Na teh območjih moramo prilagoditi hitrost, hkrati pa moramo biti tudi pripravljeni na hitro reagiranje v primeru pre?kanja divjadi.
 
Listje na cesti
Tudi listje na cesti predstavlja v jesenskem času veliko nevarnost. Zelo te?ko je predvidevati, kje se nahaja nevarnost. Velikokrat se zgodi, da so kolesa med zaviranjem na dveh različnih podlagah. Listje in mokra cesta spremenita cesto v drsalnico. Vozilo pa se lahko tudi zavrti in to največkrat v primeru, ko so kolesa med zaviranjem na rali?ni podlagi.

Megla
Premajhna varnostna razdalja je najpogostej?i vzrok za hude prometne nesreče pri vožnji v megli. Zato smo vam pripravili nekaj nasvetov za varno vožnjo:

• takoj, ko ?pademoč v meglo, moramo zmanjšati hitrost vožnje in jo prilagoditi trenutnim vremenskim razmeram. ?e je vidljivost samo 50 metrov, potem je Naša hitrost lahko najve? 50 km/h;
• v megli moramo pove?ati tudi varnostno radaljo, saj le tako lahko pravilno in pravočasno zavremo;
• redno preverjajmo funkcionalnost žarometov ? sprednjih in zadnjih;
• vsi vozniki, katerih vozila so opremljena s sprednjimi in zadnjimi meglenkami, morajo biti pozorni na zakonska določila, kdaj lahko uporabljajo meglenke na svojem vozilu. Naj opozorimo, da je uporaba meglenk dovoljena, šele takrat, ko se vidlivost zmanjša na 50 metrov. Takoj, ko se vidlivost zboljša, moramo meglenke ugasniti, saj le tako ne bomo ovirali ostale udeležence v prometu.

Pravilna nastavitev svetlobnih teles
Prav v jesenskem času in podnebju moramo posvetiti veliko pozornost vsem svetlobnim telesom na Našem vozilu. Vsem voznikom svetujemo, da preverijo predvsem sprednje ?aromete.

[hadei]

Jesenske prometne pasti