V današnjem Delu je v prilogi Kult Krbavčič posvetil 2 strani (predvsem veliko lepih fotografij) AMIju in njegovi 50 letnici.
Citat od: Citroenovc;113222V današnjem Delu je v prilogi Kult Krbavčič posvetil 2 strani (predvsem veliko lepih fotografij) AMIju in njegovi 50 letnici.
Že včeraj čistam delo pa vidim Amijevo sliko... ne spreglejte jutri v Kultu.
In sem takoj ko sem prišel iz šole odhitel prebrat in pregledat. Zadeve žal ne morem poskenirati ker so Amiju namenili kar 2 strani. Vsekakor pohvalno. Kdor še nima "petkovega" dela naj ga hiti iskat v najbližjo prodajalno!!
Me veseli, da spomin na Amija še ni izumrl, vendar pa sem obenem žalosten, ker vidim, da se Amijev praktično sploh ne rihta več...
Citat od: Zeko124;113235Že včeraj čistam delo pa vidim Amijevo sliko... ne spreglejte jutri v Kultu.
Me veseli, da spomin na Amija še ni izumrl, vendar pa sem obenem žalosten, ker vidim, da se Amijev praktično sploh ne rihta več...
ja pol pa kr v akcijo pa ga zrihtaj če ga še imaš
zeko, pa zrihtaj ga, da se bodo še rihtali, pa ne samo govorit
Ena lepa rumena superca je bila ob kolpi, ampak najbrž ti je padel mrak na oči...
pa prodajajo se zrihtani za malo denarja, menjajo za kurilno olje, pa noben ne vzame
Citat od: garac;113241zeko, pa zrihtaj ga, da se bodo še rihtali, pa ne samo govorit
Ena lepa rumena superca je bila ob kolpi, ampak najbrž ti je padel mrak na oči...
pa prodajajo se zrihtani za malo denarja, menjajo za kurilno olje, pa noben ne vzame
Ja, imam še... Ta vikend gre v garažo verjetno.
Rumene superce nisem videl. Bi pa že zdajvnaj kupil boljšega pa tega v dele zličkal, samo mi ga je škoda... Mam še čas :BigThumbs:. Skrbi me to, da starejši od mene, ki imajo (nekateri) boljše finančne pogoje kot jaz rihtajo samo Spačke, Diane... celo pujse. Nikjer pa Amija...
Kako ga nisi videl, če sva se pa še pogovarjala o njem.
Zeko je še mlad... ne vidi...
Citat od: Zeko124;113247Ja, imam še... Ta vikend gre v garažo verjetno.
(nekateri) boljše finančne pogoje kot jaz rihtajo samo Spačke, Diane... celo pujse. Nikjer pa Amija...
ka si hotu z tem povedat da se spačka pa diano ne splača rihtati
@2sv --> daleč od tega: sem pa želel povedat, da bi se na tolk in tolk zrihtanih Dian in spakov že lahko porihtal kakšen Ami...
@Keža, no comment, glede na to, da sem krenil samo od Xantie do šanka in nazaj.
močno upam da boš svojega porihtav nekoč nivžno kdaj sam da ga boš za vsak dan si pa mogoče le boljš da kupiš kaki avto ki ti bo služil samo za prevoz od a točke do b točke lp.
Kupil cajteng in moram pohvalit Krbavčiča, zelo dobro napisano. No tudi v prilogi gg je bil včeraj zapis o ami, tu je pisal Gregorič, ki je kot ponavadi zapisal par bedarij
Citat od: garac;113280Kupil cajteng in moram pohvalit Krbavčiča, zelo dobro napisano. No tudi v prilogi gg je bil včeraj zapis o ami, tu je pisal Gregorič, ki je kot ponavadi zapisal par bedarij
Kaj je to GG? Gorenjski glas?
Besedilio in slika petkovega Kulta
CitatPogrešam prijatelja
Delo, 28.10.2011
Èe ne bi lagodnost postala greh, bi jih ami morda res doživel petdeset Kdo pravi, da ami ni bil soliden avtomobil? Saj so bila vrata kot iz enega kosa in so tehtala čez trideset kilogramov, če je v njih pozimi zmrznila voda, ki ni mogla odteči skozi zamašene luknjice. Kdo laže, da ni bil hiter? Po vrhniškem klancu takrat nove avtoceste so se dogajale nore dirke med lastniki katrc in ljubitelji amijev, spačkov in dian. Motorji so v rdečem polju – če bi ga kaj prikazovalo – cvilili za milost, ki je ni bilo. Igle merilnikov hitrosti so poplesavale nevarno onkraj 140 km/h in zanesljivo je marsikateri motor izpustil belo oljnato dušo. Toda kljub premoči gibne prostornine in štirih valjev katrce niso bile kar abonirane na zmago.
Ženske so čudne: čim zlezejo iz kakšne šlamastike, že se hočejo preobleči – pa ne samo toplo, tudi lepo. Tamle v drugi polovici petdesetih let preteklega stoletja so Francozinje že otepale osušeno blato druge svetovne vojne s svojih kril, zato so jim pričeli različni 4CV (renault kremšnitka) ali 2CV (jasno, spaček) malo presedati, če niso bile ravno pravoverne levičarke. Hotele so nekaj prikupnega in izzivalnega, koketno nemočnega ter neusmiljeno zanesljivega in vztrajnega – vsaj pri Citroënu so menili tako, ko so študirali ne več dovolj navdušujoče prodajne statistike in ponudbo tekmecev. Zavistno so opazovali, kako so se ženske lepile na čedno Renaultovo dauphine, ki je bila komaj kaj več od nedeljsko oblečene kremšnitke. Takrat je bil v razredu ljudskih vozil tekmec še Panhard, ki je prodajal zelo zanimive dvovaljnike, a je gospodarsko počasi usihal. Res je, da je hrošč trdno ostajal hrošč in da Fiat še ni pomislil na posodobitev odlično prodajanega 600, toda Britanci so imeli močno novo orožje: minija. K sreči minijevo »udobje« odrasle populacije ni posebno prepričalo. Tu je Citroën videl svoje možnosti. Znameniti Citroënov oblikovalec Flaminio Bertoni, ki ga ne kaže mešati s samostojnim karoseristom Bertonejem, je pripravil spet zelo samosvojo karoserijo, ki so jo poveznili na spačkovo platformo. Najbolj osupljiv detajl karoserije je bilo nazaj nagnjeno zadnje okno, ki vseeno ni bilo tolikšna novost, kot se danes zdi. Dve leti prej je takšno okno dobila odlična ford anglia, ki ga je posnela po še leto starejšima fordu consulu in lincolnu continentalu – ki je tudi Ford. Pri Lincolnu so hoteli zadnje okno elektrificirati, zato ni moglo biti nagnjeno navzven, in so ga pač spodnesli navznoter. Vsi pa so potem takšna okna oglašali kot čudež inovacije, saj ga ne moči dež, potniki imajo več prostora za glave in pokrov prtljažnika je lahko daljši. Vse res, toda tako nagnjena, čeprav majhna zadnja okna so imeli že zgodnji avtomobili in večina kočij.
Ami je bil tudi med prvimi avtomobili z razmeroma pravokotnimi žarometi, pa še s plastično streho se je pohvalil, ki je privarčevala nekaj pločevine in mase. A so bile nekovinske strehe utečena zadeva pri velikem številu predvojnih limuzin.
Kakorkoli, Bertoni je znova udaril in ami je bil zares prikupen, izzivalen in futurističen na pogled. Notranjost se je zgledovala pri žabi, kar ni slabo in je tudi čisto samosvoje: volanski drog z eno samo prečko, vzvratno ogledalo na polici, merilnik hitrosti z vzdolžno skalo ter zelo svetel videz celotne armaturne plošče. Snemljivi sedeži so bili tako debelo obloženi, kot v tem razredu običajno ni videti. Potem pa so še spačkov motor zamenjali za večjega s 602 ccm, ki je najprej zmogel 22 KM in je pognal amija do 105 km/h. Ta motor je bil malenkost zmogljivejši, kot je dopuščal francoski davčni predpis za razred 2CV, zato so ami 6 v Franciji pogosto imenovali 3CV. Najprej se ni posebno dobro prodajal, pravzaprav so jih v letu 1962 prodali 85.000, tretjino cenejših spačkov pa 145.000. Ami 6 je težko upravičil svojo bistveno višjo začetno ceno. V tistem času je Tomos že sodeloval s Citroënom in ami 6 se je kar kmalu pojavil na našem trgu. Prospekt vas prepričuje, da je ami 6 vozilo za vsestransko uporabo, ki vam ponuja vse, kar sploh morete pričakovati od vašega avtomobila. Celo v letu 1970, ko so v Tomosu že dokončali 4653 novih amijev 8 in 1305 amijev 8 break, so naredili še zadnjih 27 amijev 6 break. Njihov motor je že zmogel 35 KM pri kompresijskem razmerju 9:1 in vgrajevali so ga od leta 1968. Različico break so ponudili leta 1964.
Konec 70. let sem spoznal razmeroma bogato madžarsko družino, ki se je vozila z amiji, kupljenimi na carinskih dražbah. Toda madžarski super bencin je bil drag, navadni pa ni imel dovolj visokega oktanskega števila za amijev motor. Zato so moji prijatelji sebi in drugim lastnikom amijev nižali kompresijsko razmerje, da so motorji zadovoljno pili tisti navadni bencin. Že res, da takšen ami ni več šel čez devetdeset, a kaj zato, ljubitelji dvovaljnih citroënov imajo vedno dovolj časa.
Citroën se je odločil za temeljito osvežitev amija 6. Bertoni ni več risal, zato so predelavo karoserije opravili pri Heuliezu (ki se zdaj zelo ukvarja z alternativnimi pogoni). Zadnje steklo so nagnili močno v nasprotno stran, da je nastal skoraj limuzinski kupe – kombilimuzina že ne, ko pa prtljažnik ni imel vrat, temveč samo pokrov. Ami 8 je spredaj dobil kolutne zavore, med kolesi pa prečne stabilizatorje za manjše nagibanje. Konec istega leta, 1969, so predstavili še break. Ami 8 break je tehtal pičlih 725 kg in je dosegel največjo hitrost 123 km/h. Pri nas so ga leta 1970 prodajali za 24.499 dinarjev, manj pa ste ga čakali za devizno plačilo 1681 dolarjev in 1037 dinarjev stroškov. Piše, da lahko vaši sorodniki in prijatelji izvršijo vplačilo iz tujine na podjetje Multihold S.a.r.l., Francija. Kajti od kod vam sicer devize, ha!?
Menda ste si med dodatno opremo mogli izbrati sredobežno sklopko (polavtomatik), varnostne pasove spredaj, radio in dodatno ogrevanje.
Med letoma 1969 in 1971 so naredili 267 čisto posebnih amijev M 35. Imeli so enoploščni wanklov motor, ki so ga delali skupaj z NSU v tovarni Comotor. Šlo je bolj za razdeljevanje vozil izbranim kupcem kot za redno prodajo, saj so želeli preizkusiti zanesljivost motorjev v običajnih razmerah. Ami M 35 je imel tudi hidropnevmatično vzmetenje in je baje letel čez 175 km/h.
Leta 1973 se je življenje amiju že počasi iztekalo. Da bi neizbežni konec preložili, so mu vsadili štirivaljni zračno hlajeni bokser iz modela GS, ki je imel najprej 1015 ccm. Ami super je dosegel čez 140 km/h in je imel prestavno ročico na tleh. Do leta 1976 so jih naredili 42.000. Vsega skupaj so naredili 1.039.384 amijev 6 in 780.752 amijev 8 vseh različic. Ni ugotovljivo, ali so všteti tudi tisti amiji z wanklom.
Smo ga imeli, amija 8 break, tudi mi. Starega in zmatranega, a ne še prelomljenega pri A-stebričku. Prej smo vozili katrco v podobnem stanju, zato ju morem kompetentno primerjati. Katrca je bila dinamičnejša, če tistemu premikanju sploh smem tako reči, in morebiti bolj praktična, toda amijevega udobja si ob današnjih avtomobilih sploh ne morete predstavljati. Prav, sedeži res niso obdržali telesa v ovinku, a so bili sanjsko udobni in kolikor mogoče veliki. Vzmetenje je kar sproti polagalo pernice čez jarke in ni ga bilo klanca, ki ga ne bi bilo mogoče premagati s hitrostjo pešca v prvi prestavi, poleti ali pozimi. Zelo je bil všeč tudi nekomu, ki si ga je več noči zapored nekako odklenil in prespal v njem. Vzel sicer ni ničesar, toda pustil je kar preveč, zato smo se ubogega prijateljčka potem znebili.
Zelo rad bi amiju čestital za petdesetletnico, toda že davnega leta 1979 ga je nadomestila visa. Èetudi obudijo ime, novi ami ne bo več dokazoval relativnosti časa in ugodja.
Andrej Krbavčič
bravo zeko, sej vse veš, če bi mel primeren skener, bi si lahko prebral še M.G. zapis, pred dnevi sem ga srečal na semaforju, ko je svojo gusto rit prevažal v KP DS4 B, me prav zanima kdaj bo objavljen njegov zapis
http://www.delo.si/druzba/kult/pogresam-prijatelja.html