Potovanje je bilo sicer lani, je pa ravno pravšni termin, da še v kom vzbudim skomine in mu olajšam odločitev o letošnjem dopustu. Opis poti je namenoma skrčen le na osnovne podatke. Vseh zanimivosti vrednih ogleda je preveč, da bi jih na tem mestu lahko opisal (preveč tipkanja).
Začelo se je z obiskom spomladanskega srečanja v prlekiji. Po prijetnem druženju čez vikend sva se v nedeljo po kosilu odpravila preko hrvaške meje po stari magistrali proti Osjeku. Do večera sva prišla do mesta Donji Miholjac, kjer pa razen precenjenega hotela ni bilo ničesar. Zato sva se odpravila do mesta Harkany na madžarako stran, ki je odaljeno le nekaj kilometrov in tam prespala (velik zdraviliški kompleks)
u tale ta tretja slikca mi je pa všeeč zelo
Drugi dan sva pot nadeljevala s prečkanjem srbske meje in preko Somborja, Vrbasa in Novega Sada prispela do NP Fruška gora. V tem NP je krasna gričevnata pokrajina in nekaj slikovitih samostanov. Enega od teh sva si tudi ogledala. Po nadeljevanju poti sva proti večeru prispela do Beograda, se malo zapeljala po mestu in se zvečer odpravila v kamp.
Slika s spačkom v vlogi glavnega manekena v vseh mogočih pozah in ozadjih...se jih ne naveličaš.
Naslednji dan sva šla na Avalo, kjer sva se povzpela na novozgrajeni stolp. Razgled je res neverjeten. Nadaljna pot naju je vodila preko Mladenovca, Kragujevca in Kruševca do Ribarske banje, kjer sva prenočila.
Zjutraj po močni domači kavi in domači rakiji je šlo kot raketa. V Leskovcu sva se ustavila za obilno kosilo. Podprta z dobrotami iz žara sva nadeljevala preko makedonske meje in do večera prišla do Prilepa, kjer sva prespala.
Dopoldan sva naredila kratek sprehod do tržnice in starega mestnega jedra, nato pa sva se peš povzpela na manistir Treskavec. Vspona je kar slabi dve uri, je pa vredno tega truda, kajti razgled je čudovit. Popoldan sva nadeljevala pot preko Bitole do Prespanskega jezera, ter nato preko NP Galičica do Ohridskega jezera, kjer sva prespala.
Naslednji dan sva najprej obiskala Sv. Naum, ki ga nikakor ne smete izpustiti, če boste v bližinis. Nato sva se odpravila v Ohrid, kjer sva pohajkovala cel dan. Vmes sva si vzela čas za panoramski izlet s čolnom, ki ponuja lep pogled na mesto in Sv. Jovan Kaneo. Popoldan sva se zapeljala do vasice Radoža pred albansko mejo, kjer sva prenočila.
Podobno turo (mogoce ne tako obsezno) si zelim narediti tudi sam. Ima se kdo podobne vzgibe? =)
Ja ... jaz in moja. Ko bo DAK fertik... Verjetno naslednje poletje. Se združimo?
Kako pa kaj Albanija?
nekaj podobnega sva ze naredila z mojo zeno vendar sva zaradi okoliscin samo sibala cez Albanijo brez postanka (makedonija - crna gora), pa se nisem mogel vstekat to drzavo. pa se obvoznico okoli Tirane so delali tako, da se sva morla prebijat cez center.
Ostalo je blo pa super, tako kot si opisal. vidim pa zdaj, da sma par zanimivih stvari izpustila.
p.s. pa nisva bila s citroenom :)
No pa je na vrati albanija.
Ta dan je bilo vožnje največ: čez albansko mejo sva nadeljevala preko Podgradca, Korce, pa vse ob grški meji do obmorskega mesta Sarande. Pot in pokrajina idealni za vožnjo s spačkom in proti pričakovanju boljše ceste. No sem pa tja kakšen konec ceste tudi manjka.
Iz Sarandea sva zjutraj nadeljevala ob obali proti severu. Tudi v albaniji se turizem zelo hitro razvija in precej plaž je že pozidanih. Še vedno pa je na desetine kilometrov neobljudenih plaž s skoraj belo mivko, so pa praviloma težko dostopne. Vmes sva z obale zavila do mesta Berat, ki je znano po svoji pristni arhitekturi in končala dnevno turo v Krujah. Tudi to mesto je zelo lepo, poleg tega pa sva v hotelu, kjer sva prenočila (sva si privoščila) naletela ravno na poroko, ki pa je bila tudi za naše razmere uelo raskošna.
Pot sva nadeljevala do hidroelektrarne Koman. Pot je ovinkasta in delno makedamska, razgled na jezero in okoliško pokrajino pa je čudovit. Popoldan pa sva krenila proti črnogorski meji, ki sva jo zvečer prečkala in prespala ob Skadarskem jezeru.
Tu naju je zjutraj zbudil lastnik spačka, ki živi v bližini in tako je šel dobršnji del dopoldneva. Možakar je res prava faca in je po poklicu >pjevač izvorne muzike<. Video si lahko ogledate na You Tube, Nikola Buskovic - car za zene. Nato sva krenila proti Podgorici, Danilovgradu in se ustavila še na samostanu Ostrog. Tu sva prejela klic, da je enemu od treh spačkov iz gorenjske ekipe, ki je potovala proti Grčiji, odpovedala bencinska pumpa, in to le 20 km stran od naju. Ker sem imel s seboj rezervno, smo se dogovorili, da jo dostaviva. Ta čas so okvarjeno že odstranili in nova je bila v nekaj minutah na mestu. Zapeljali smo se do bljižnega bifeja, kjer je skoraj zmanjkalo stolov zaradi tako številnega obiska kar štirih avtomobilov naenkrat. Vsaj hladnega piva so imeli za eno rundo. No, po kratkem druženju smo pot nadeljevali vsak v svojo stran. Midva sva dan zaključila na Žabljaku, kjer sva se sprehodila do Èrnega jezera, ki leži v NP Durmitor.
Citat od: janez;103131Ja ... jaz in moja. Ko bo DAK fertik... Verjetno naslednje poletje. Se združimo?
Morda še pujsek???
Tud ne bi bilo švoh...
Kalbo tale tvoj potopis vzbudi kar lepe občutke, tako da vse pohvale.
Zjutraj sva se najprej odpeljala do Ðurðevič Tare, kjer je res veličasten pogled z mostu na kanjon in samo reko Taro. Potem sva pot nadeljevala okoli planote Sinjajevina ob reki Tari preko mest Mojkovac, Kolašin, Šavnik in Jesenovo Polje do Pivskega Jezera. Pot ob Pivskem jezeru je skoraj cela izkopana v skalno sotesko z nešteto predori in se konča z visokim jezom. Od tu sva krenila ob reki Pivi, prečkala bosansko mejo in nadeljevala proti Foči in Sarajevu, kjer sva prespala.
Dopoldan sva nadeljevala potovanje prek mest Konjic, Gornji Vakuf, Bugojno in Donji Vakuf do Jajca, kjer sva se popoldan utaborila. Ker sva imela vožnje počasi dovolj, sva ostanek dneva izkoristila za sprehod po mestu in ob Plivskem jezeru.
Daj povej... kje sta spala - taborila ? Kempi, hoteli, moteli... Sta imela prej naštudirano ali čist kak sta naletela ?
To je bil zadnji dan na poti. Pot domov naju je vodila preko mest Mrkonjiæ Grad, Bosanski Petrovac, Bihaæ, Karlovac, Novo Mesto in Ljubljane.
Še nekaj statistike:
Èas potovanja skupaj s spomladanskim srečanjem v prlekiji 14 dni. Prevoženih kilometrov 4.350 in porabljenih 263 litrov bencina. Plačal sem tudi en prekršek zaradi neprižganih luči v višini 30 KM in na pumpi dobil vrnjen ponarejen kovanec za 5 KM, oboje v bosni.
Citat od: janez;103497Daj povej... kje sta spala - taborila ? Kempi, hoteli, moteli... Sta imela prej naštudirano ali čist kak sta naletela ?
Namen je bil čim več kampiranja. No v bivši jugi pa je to problem, saj so zaradi dolgotrajne vojne vsi kampi propadli (razen nekaj turističnih destinacij in bosne). Tako sva večinoma spala po privat sobah, ki pa so za naše razmere res poceni in so nočitve bistveno manjši strošek kot pa bencin.
Naštudirano sva imela samo približno relacijo poti, ki bi naju vodila skozi vse bivše republike in albanijo, ter do prej izbranih znamenitosti. Vse ostalo pa je bila stvar dnevnega navdiha in namigov ljudi, ki sva jih spoznavala na poti.
Citat od: sop;103258Kako pa kaj Albanija?
nekaj podobnega sva ze naredila z mojo zeno vendar sva zaradi okoliscin samo sibala cez Albanijo brez postanka (makedonija - crna gora), pa se nisem mogel vstekat to drzavo. pa se obvoznico okoli Tirane so delali tako, da se sva morla prebijat cez center.
Ostalo je blo pa super, tako kot si opisal. vidim pa zdaj, da sma par zanimivih stvari izpustila.
p.s. pa nisva bila s citroenom :)
No sedaj si lahko že prebral kako je bilo v albaniji. Sva pa po vrnitvi s prijateljem, ki je bil tam pred 5-timi leti primerjala slike in sva ugotovila ogromno razliko v infrastrukturi in napredku. Tako, da je skrajni čas za obisk albanije saj bo čez nekaj let s tem tempom razvoja čisto povprečna balkanska država. Tudi meni je žal, da se nisem odpravil nekaj let prej, saj je samo gorati severni del in en del ob grški meji tak, kot sem pričakoval po pripovedovanju ljudi, ki so bili tam nekaj let nazaj. Vse ostalo pa je že precej pozidano, asfaltirano,razširjeno,tlakovano,razsvetljeno,zabetonirano, prebarvano ...itd.
Ja pa še nekaj, kar zna biti zelo moteče. Komarji, komarji in še enkrat komarji...vzemite na pot vedno zaščito. Jaz sem poiskusil z bolj bio-naravno zadevo, a se je na koncu izkazalo, da pomaga samo stara klasika au... (ne vem ali lahko na tem mestu zapišem blagovno znamko, kako je s tem na forumu).
lahko napišeš tudi autan, ali pa kaj drugega, forum ni sponzoriran
No, pa naj bo. Autan je bilo edino sredstvo proti komarjem, ki je zaleglo. Pa hvala za odziv garač. A boš šel jutri kaj piknik CKS članic poslikat. Pa pazi, da te ne zagrabjo babe, jih bo velik.
O, ne, tam se pa ne mešam! Èe je piknik babji naj bo babji! Naj se slikajo haha, in če želijo, lahko kakšno slikico delijo tudi z nami.
Letos gre moj sodelavec na podobno pot, sem mu pokazal tale tvoj opis, pa je bil navdušen
Mu kar malo zavidam. Èe letos ne bi bilo svetovca, bi šel sigurno spet vsaj do Skadarskega in Ohridskega jezera. Èe bo imel kakšno vprašanje sem na voljo.
Citat od: kalbo;103498To je bil zadnji dan na poti. Pot domov naju je vodila preko mest Mrkonjiæ Grad, Bosanski Petrovac, Bihaæ, Karlovac, Novo Mesto in Ljubljane.
Še nekaj statistike:
Èas potovanja skupaj s spomladanskim srečanjem v prlekiji 14 dni. Prevoženih kilometrov 4.350 in porabljenih 263 litrov bencina. Plačal sem tudi en prekršek zaradi neprižganih luči v višini 30 KM in na pumpi dobil vrnjen ponarejen kovanec za 5 KM, oboje v bosni.
Ej ko boš drugič v Srednji Bosni(Vitez, Travnik, Bugojno...), se javi, da ti refundiram ta kovanec v obliki čevapov, piva in kajmaka...LP:BigThumbs:
Mamljiva ponudba. Škoda, da sem svetovca rezerviral...
Vsekakor bom v bosno še potoval. V stari Travnik prav gotovo, kjer je sredi poletja, na trgu ob potočku, v hladni senčici s pogledom na kamnite mostičke in trgovinice...ma čudovito je!
V glavnem, ko bom kje blizu javim, pa gremo na kavo.
Citat od: kalbo;104755Mamljiva ponudba. Škoda, da sem svetovca rezerviral...
Vsekakor bom v bosno še potoval. V stari Travnik prav gotovo, kjer je sredi poletja, na trgu ob potočku, v hladni senčici s pogledom na kamnite mostičke in trgovinice...ma čudovito je!
V glavnem, ko bom kje blizu javim, pa gremo na kavo.
To pa je izvir Plave vode. Cel ta kraj tu dobiva pitno vodo. Tiste trgovinice so malo ciganske, v času ex Yu, je tam bilo veliko lepše, brez nepotrebnega kiča. Najboljša zadeva je pivo, ki ga natakar pred tabo vzame iz vode in ga servira na idealni temperaturi. Zraven je še hidro elektrarna...Najboljši čevapi v Bosni, pa so par sto metrov dalje(Hari)...:BigThumbs:blizu znamenite "Šarene džamije".
@gule, omenjaš najboljše čevape v Bosni.
V času YU sem jedel čevape v Visokem pri Sarajevu.
Nikoli prej in nikoli pozneje nisem jedel boljših.
In če so ti iz Travnika najboljši v Bosni, pomeni, da so potem tudi najboljši na svetu?. :-)
LP
Citat od: gule;104766To pa je izvir Plave vode. Cel ta kraj tu dobiva pitno vodo. Tiste trgovinice so malo ciganske, v času ex Yu, je tam bilo veliko lepše, brez nepotrebnega kiča. Najboljša zadeva je pivo, ki ga natakar pred tabo vzame iz vode in ga servira na idealni temperaturi. Zraven je še hidro elektrarna...Najboljši čevapi v Bosni, pa so par sto metrov dalje(Hari)...:BigThumbs:blizu znamenite "Šarene džamije".
Ja, ja točno tu. Maš pa prav, da je bilo nekdaj (ex Yu) drugače. Imel sem prijatelja v vojski s teh krajev, ki je sebi pravil edini pravi bosanec (bil je namreč iz starega Travnika). Tako da sem vsako nedeljo poslušal o tem izviru Plave vode in o vsem, kar se vsak vikend dogaja tam, pa kako to pogreša. No zaradi tega vsega sem se seveda moral ustaviti tam, da to nedeljsko zgodbo z vojske vidim še v živo.
Citat od: dyfan;104768@gule, omenjaš najboljše čevape v Bosni.
V času YU sem jedel čevape v Visokem pri Sarajevu.
Nikoli prej in nikoli pozneje nisem jedel boljših.
In če so ti iz Travnika najboljši v Bosni, pomeni, da so potem tudi najboljši na svetu?. :-)
LP
Èevapi v Bosni...to je za novo temo odpreti...takole...vse raziskave in mnenja potrjujejo, da so najboljši v Travniku. Sicer eni omenjajo, tudi Sarajevo, a sem osebno od več ljudi iz Sarajeva dobil potrdilo, da so Travniški boljši. V Visokem sem že jedel čevapčiæe in so povprečni za BiH standarde, za Slo so ekstra, saj tisto, kar se v Sloveniji prodaja za ta artikel niso čevapi, ampak nekaj drugega...najbrž mesni svaljki...Tako da definitivno Hari Travnik za čevapčiæe v Bosni. Isto kot Gostišče Trojane za krofe v Sloveniji. Aha še ne pozabiti tole...v Travniku(konkretno na Vlašiæ planini)se izdeluje znameniti Vlašiæki/Travnički sir in kakmak, ki izvrstno gre zraven čevapov iz Travnika...:emot112: