Pozdravljeni
Pred hišo sem navozil zemljo jo malce premežal s peskom...
Sedaj pa me zanima kaj je potrebno narediti in kdaj da pridem do lepe zelenice.
Idealna bi bila brez zalivanja, in kočenja :-)
Skratka zelenica je na ju?ni strani kjer je cel dan sonce, zato bi potreboval zelo vzdr?ljivo.
Prosim za nasvet katero seme je potrebno vzeti kaj je potrebno narediti pred sejanjem in kaj po njem. Predvsem pa kdaj.
Vedno je bolje imet malo peska, je zemlja bolj zračna in boljša od zbite trde zemlje. Ti lepo posej travo, zvaljaj in počakaj kaki teden pa boš videl kako bo to rastlo. Aja ne pozabi zalivat malo ?e nebo dežja.
Tudi bolj te?ke rastline (bonsaj itd itd.) imajo radi zračno zemljo (me?ano s peskom)... Edino ?e nimaš peska, da je ve? peska kot zemlje...
hvala
kakšno travo pa priporo?a? ?
Ma? kar nekaj ponudb v semenarnah, v drevesnicah. načeloma prodajalcu razloži stanje pa ti bo dal primerno seme.
V domžalah jo en prodaja,v rolah. tm pri tosami nekje.
dobiš uno angle?ko takoj brez matranja.
Ja samo ne vprašaj kolko to stane...:emot5:
ja verjetn je draga.
Samo idealna brez zalivanja je plastična.
Brez kočenja? spusti? gor ene par krav.
ali ?e bol?e, pokli?e? Našega Gox-a on ma eno turbo kosilnco pa ti zrihta na brzino.
Ajde gox boš pomagu!
Počakajmo ?e Hadeija bo ?e on kaj povedal o travi ali pa sem kje kako vejico pozabil ali karkoli narobe napisal... mogoče mora pa bit original trava, ne uvožena s slovenskimi navodili pa ko?nja mora bit obrnjena kamor veter piha. Aja pa na škatli morajo bit slovenska navodila (kupljeno v sloveniji).
ja slovenska od semenarne LJ. Res je ponudba zelo pestra. Imaš travo-trevo, ki vsebuje tudi kake roče vmes, torej taka, kot je bile včasih na sosednjem travniku, potem imaš travo za golfska igri??a, pa nogometna, pa vrtno travo, pa angle?ko, pa ločijo se ?e po barvah, glede na lego...
Najbolje je do enega vrtnega centra stopit pa povprašat, osebno imam problem, ker imam vrt ob gozdu, zemlja je zbita in kisla in me zafrkava mah ter pleveli. (trpotec ipd)
Pravilno pripravljena podlaga je ?e 1/2 uspeha za lepo travo
Ja o travi ne vem glih kaj dosti, moja naloga je da jo kosim, kakr?na pa? je. Travo ponavadi seje oče.
Pred kratkim smo ponovno uredili sadovnjak/vrt,, kjer se 5 let ni kosilo in nič urejalo. tukaj vem da je oče posejal ta nizko deteljico.
Vsekakor stopi do enega vrtnega centra, pa prodajalcu razloži kaj rabiš. (pa naj bo kak izku?en prodajalec/vrtnar, ne kak ?tudent. Pa ti bo priporočal primerno travco za tvoje pogoje...
Pri nas v KP, ponavadi v Agrarii dobimo prave informacije.. tam ko je tudi tisti ki za ?kropiva svetuje.
V glavnem poseje? travco, povalja?, zaliva?.. ko se malo ?e zaraste, lahko dokupiš ?e majhne vre?ke, za dosejevanje trave, pa ?e malo poseje? ?e je kje kakšna luknja.
Doma smo imeli enkrat en problem ko smo imeli v zemlji mravlje, pa so nam takoj po sejanju pokradle vso travo ... na vhodu v mravljišče je bilo pol kile travnih semen ... potem smo mogli najprej mravlje porihtat, potem pa ?e 1x sejat. (kaj naredijo te mali hudiči v enem dnevi... da vsako seme trave poberejo pa odnesejo :-)
LP
Hvala za nasvete...
poglejte o tehniki sem kar doma ampak o trevi in rastlinju ne vem nič.... a kje ... ?e manj kot nič.
Skratka v semenarni sem lani kupil dihondro ki naj bi 1000% re?ila moj problem:
- raste zelo počasi in zato ni veliko kočenja, ker nočem biti su?enj kosilnice in bi rad v sobotah pošel ?e kaj drugega
- ker ni trava ampak ene vrste detelja je zelo lepo pokrivna in ker je trpe?na tudi za skakanje s bosimi nogami.
- ker je ene posebne trdočive sorte naj bi bdelala tudi poleti na odprtem soncu s minimalnim zalivanjem.
Reklama je super.... v praksi sem se držal datuma sejanja .... letos je na cca 50 m2 pognalo cca 50 rastlinc. Zato ne verjamem nobenemu trgovcu ve? saj samo ho?jo prodat tisto kar imajo.
Obračam se na vas zaradi tega ker me masikdo hoče nate**** pri stvareh ki jih poznam, kaj šele pri stvareh o katerih se mi niti ne sanja. Vrtnarji pa so rahlo predragi da bi jih najel.
LP
Pa ?e to dihondo sem kupil v semenarni na Vrhniki (tisti ob tr?a?ki cesti):emot144: ... malo za reklamo
Citat od: visar;5211Pa ?e to dihondo sem kupil v semenarni na Vrhniki (tisti ob tr?a?ki cesti):emot144: ... malo za reklamo
a boš zdej kej povabu k zraste da se pridemo mal izle?avat pa mal zalit? (pa ne trave...)
Citat od: Xandrej;5092Počakajmo ?e Hadeija bo ?e on kaj povedal o travi ali pa sem kje kako vejico pozabil ali karkoli narobe napisal... mogoče mora pa bit original trava, ne uvožena s slovenskimi navodili pa ko?nja mora bit obrnjena kamor veter piha. Aja pa na škatli morajo bit slovenska navodila (kupljeno v sloveniji).
Hmm, mogoče ranjen ego?!
?e ne bi prebral poste bi mislil, da si ti na travi....marihuani. Nehaj kakat in jokat samo zato, ker sem te malo :argue1: .
Slovenska navodila?!....za nas...ni potrebno, zrihtamo prevod....za vse tiste, ki bodo uvozili zelenico...samo povejte in prevedemo.
Se pa strinjan z tvojim prvim postom v temi. (XANDREJ)
Koliko sem SAMO sližal za to. Ker ?e nisem imel te priložnosti, da bi si posejal travo, postavil kamin.... bljeeh...blok.
.
Pa to je blo zadnji? ko si najedal...
Take finese pri nas doma jaz se zabavam. Pa bonsajeki pa to. V?eraj sem glih enega reve?a presadil. Bomo vidli kako bo to. Drugi delajo gut kolkotolko. Bomo videli kako bo v prihodnje.
kva se je zgodl pa sa ta tretjim?
zgleda k da se je en gor usedu.
priznam nimam pojma o ro?ah, vse kar sadim so feferoni (okrogli).
Zanimivo to. Vedno sem ob?udoval ljudi, ki imajo ?ivce to vzdr?evat in ohranjat pri ?ivljenju...lepo.
Jaz sem ?e tiso malo ro?, ki sem jih imel moral dat odstranit, ker jih je ma?ka zdelala. Zdaj pa imam kaktuse..pa ?e te grize...hmm..:emot60:
Citat od: hadei;5257Zanimivo to. Vedno sem ob?udoval ljudi, ki imajo ?ivce to vzdr?evat in ohranjat pri ?ivljenju...lepo.
Jaz sem ?e tiso malo ro?, ki sem jih imel moral dat odstranit, ker jih je ma?ka zdelala. Zdaj pa imam kaktuse..pa ?e te grize...hmm..:emot60:
prežalti u govedorejo....
Ja obstaja klub v sloveniji bonsajev kaj tam delajo pubeci iz drev ki jih najdejo v gozdu pa jih ?i?ijo pa čakajo po 15 let...Da dol padež. Jaz nisem taki frik. Kupim keri mi je všeč pa ga probam obdr?at med živimi čimdalje. največji hec je ko ljudem listje odvr?e pa ga ludi stran vr?ejo... A nea vse dreve pozimi liste dol vr?ejo??? To je vse živo pa? ima zimovanje. drugače pa res so hecni pa ?ivce tudi moraš met.
Nekaj strokovnih o zelenici, da ne bomo laiki razpravljali, peki pa? o zelenici nimamo dosti pojma
Vir: Gradim
Zanimiv članek...bom se ?e jaz kaj nau?il o tej travi.
@ interceptor ... seveda:emot163: :emot6:
@ garac hvala .... to rabim
@Visar
S kakšno kosilnico pa kosi? trato? (oziroma boš kosil)
Bencinsko, električno?
Verjetno s kočem?
Jaz zelenico za hišo,kjer je trava kolikor toliko enakomerno posajena kosim s kočem. Pred hišo v sadovnjaku (1000kv.metrov) kjer je trata z me?ano travo, tudi veliko divje trave vmes, pa kosim brez ko?a.
Mi je prezamudno praznenje ko?a, vsakih par minut :-) ?e dokaj redno kosim, se skoraj ne opazi da travo nazaj ven meče.
LP
Evo, ?e navodila za ko?njo in zaključek članka o tratah
Veliko je nesre? s kosilnicami. Sodelavcu se je ustavila, zabasala in je ni izklopil, med čiščenjem je ostal brez prstov. Leto dni je okreval in ?e srečo je imel
@ GoX ... električno... imam na vsakih 10 m kakšno vti?nico
Ker je zelenica majhna samo 50 m2 sem mislil kr z nitko, drugače pa sem vesel vsakega nasveta
Za 50 kvadratov je dovolj elektri?na z kočem. Z nitko ni tak lepo...
Ja z nitko res ne moreš prav lepo pokosit. Ne moreš vse na enako vi?ino. (?e ti bolj "pade" na tla, bo hitro zemlja vidna)
Za tako malo trato, najbolje da kupiš malo elekti?no kosilnico s kočem. Pa bo travca kot golf igrišče, lepo enakomerno pokočena. ?e bo dovolj gosta bo kot zelen tepih :-)
Z eno tako kosilnico, mislim da poštimaš tvojo trato kot se šika :-) (Cena 54,90?)
Vir: Merkurjeva spletna stran http://nakup.merkur.si/ (http://nakup.merkur.si/)
Trave so trdočive rastline. Kljub temu so posebno vesele, ?e od nas dobijo vodo, kadar je najhuj?a su?a in malo hrane (gnojila) kadar njihova barva obledi. ?e pa jo hočemo zares uporabljati, sami ali v družbi otrok in ?ivalskih prijateljev, pa moramo poskrbeti, da je trata dobro negovana in krepka.
Trata je najizrazitej?i del Našega vrta. Tako reko? je to edina vezana ravna površina. Kot taka pa vsako nepravilnost ali zanemarjanje v negi zelo očitno pokaže.
Korak 1 - Izbira kosilnice
Kar nekaj je vprašanj, katerih odgovori vplivajo na to, s kakšno kosilnico bomo kosili trato.
Korak 2 - Ko?nja
Prva ko?nja mora biti malo vi?ja, na 5-6 centimetrih, kasneje pa lahko kosimo na višini 2-3 cm. Navadno trato pokosimo enkrat tedensko. Nikar ne kosite ničje od dveh centimetrov, ker nam trata lahko za?ne odmirati. Tudi v vročih poletnih mesecih moramo kositi, morda ne tako pogosto kot sicer, vendar moramo paziti, da kosimo vsaj 1 centimeter vi?je, kot smo vajeni.
?e nam bo trata zašela rjaveti, je to mogoče znak, da smo imeli prenizko nastavljene noče. Takoj moramo reagirati in za?eti kositi vi?je. Koreninski sistem trav je trpe?nej?i, kot si mislimo. Pravilna se?nja in redno zalivanje rešita skoraj vsako rjavo liso.
Ovire na trati navadno predstavljajo okrasni vodnjaki, drevesa, grmovnice in podobno. Okoli njih in po robovih lahko kosimo z motornimi kosilnicami na nitko ali s ?karjicami. Elektri?ne ?karjice in ročne ?karjice navadno pridejo v poštev pri manjših tratah, sicer pa raje uporabimo kosilnice na nitko.
Pri ko?nji z nitko je potrebno previdno kositi okrog rastlin, saj lahko z nitko zaradi visoke obodne hitrosti (in velike moči) po?kodujemo dele rastlin. Po naramnih kosilnicah na nitko največkrat se?ejo poklicni urejevalci vrtov.
Korak 3 - Prezračevanje in odvajanje odve?ne vode
Pogosto se problem prevelike vla?nosti pojavi šele čez nekaj let. Navadno do njega pride zato, ker pri pripravi podlage za trato nismo primežali dovolj peska, ali pa imamo prekrivno plast preveč zbito. Problemu se lahko izognemo z rednim prezračevanjem trate jeseni ali ?e bolje spomladi. Lahko uporabimo prezračevalne grablje, s katerimi moramo odstraniti mrtvo travo in razrahljati rastišče trave. Navadno to lahko zado??a. Strojni prezračevalnik opravi podobno nalogo kot prezračevalne grablje, samo lažje je. Tudi po uporabi takega prezračevalnika je priporo?ljivo trato enakomerno posuti s kremen?evim peskom.
V skrajnem primeru moramo uporabiti vrtne vilice. Vrtne vilice imajo pet do sedem 10-15 cm dolgih konic in dvojni ročaj. Z nogo jih vbadamo v trato in z njimi naluknjamo vsakih 20 do 30 cm. Tako odve?ni vodi odpremo pot do podlage. Da lukenj ne bi takoj spet zahodili, je priporo?ljivo po sicer naporni obdelavi z vrtnimi vilicami trato posuti s kremen?evim peskom, ki ga moramo vgrabiti tudi v nastale luknjice. S prezračevalnikom in prezračevalnimi grabljami odstranimo zama?ke s površine trate, medtem ko te zama?ke z uporabo vrtnih vilic enostvno obidemo. Zelo dobri naravni prezračevalniki trate so deževniki. Ti nam trato lepo zrahljajo in s svojimi globokimi vrtinami tudi pomagajo pro? odve?ni vodi. Poleg tega pa se prehranjujejo z razpadajočimi ostanki trave in jih v obliki hranilnih snovi predelane vračajo nazaj.
Temeljito prezračevanje izvedemo tudi tako, da posejemo r?. Pustimo, da zraste in obrodi. V enem ciklusu r? s svojimi močnimi in globokimi koreninami prezrači podlago, na katero potem dosejemo "svojo" travno me?anico, lahko pa tudi deteljo, ki nam bo s svojim koreninskim sistemom obogatila zemljo z du?ikom. Problem pri tem prezračevanju je v tem, da med rastjo r?i ne smemo uporabljati trate. Zato je ta metoda bolj priporo?ljiva za trate ob počitničkih hišicah
Korak 4 - Mah
Mah je lahko neljuba posledica prenizke ko?nje, zato bomo, preden bomo storili karkoli drugega, nastavili noče kosilnice malo vi?je. Kadar trata ni prezračena, se tudi za?ne pojavljati mah. Pomagalo bo, ?e bomo vsaj enkrat letno s prezračevalnimi grabljami odstranili mrtvo travo. Ali celo prebadali.
Mah se po navadi pojavlja na kisli zemlji. Zato lahko mesta z mahom posujemo z gaženim apnom, ki je bazi?en in nevtralizira podlago. Mahu se lahko lotimo tudi s kemi?nimi preparati, ki vsebujejo šelezov sulfat. S tem mah ugonobimo, vendar ga moramo po odmrtju odstraniti z grabljami.
?e se problem mahu nenehno ponavlja v izrazito sen?ni legi, potem je dobro razmisliti o tem, da tam trate sploh ne bi imeli. odločitev za tlakovce ali kamnito podlago ni predaja, ampak premeten ukrep.
Korak 5 - Plevel
Kaj sploh je plevel? Za nekatere so to ?e marjetice ali trobentice. Tudi sicer ročice, kot so trobentice in marjetice, za Našo trato niso tako pogubne kot na primer osat. Ta pa je pravi plevel.
Travnik pa poljsko cvetje prenese. Tudi regrat. Kriteriji za plevel so na travnikih mnogo milej?i. Travnik se kosi redkeje in vi?je kot trata, saj moramo ujeti regeneracijski ciklus poljskega cvetja, ki se mora samo zasejati. Tudi herbicidov za širokolistni plevel za splo?no ?kropljenje ne uporabljamo, ker nam ti pomorijo vse ročice. Osat obravnavamo individualno, z ročno pr?ilko.
Plevel zatiramo s selektivnimi strupi ali z gnojili z dodatkom strupov. ?e plevela ni dovolj, se ga lotimo ročno s puljenjem. Da plevel lažje izrujemo s koreninami, si lahko pomagamo z lopatko. ?e je plevela malo ve?, vsakega vsiljivca posebej po?kropimo z ročno ?kropilnico. Vendar prej naredimo poskus na kakšnem odročnem delu trate. Nekaj dni prej po?kropimo travo, da bomo videli, ?e strup ne po?koduje tudi nje. Nujno se moramo dr?ati navodila proizvajalca, saj škodo s preobilnim ?kropljenjem lahko povzročimo tudi sami. Pri večjem odstranjevanju plevela moramo z večjo ?kropilnico po?kropiti celoten travnik ali ga potresti z granulatom. Pazimo na koli?ine, ki jih je predpisal proizvajalec
Korak 6 - Gnojenje in zalivanje
Gnojenje in zalivanje sta najpogostej?i opravili pri vzdrževanju trate. Univerzalnega recepta za gnojenje ni. Vse je odvisno od izvirne podlage, na kateri se nahaja Naša trata. Kaj je bilo tam prej, gozd ali travnik. Edino, kar je res, je to, da trave tako kot ljudje za svoje ?ivljenje potrebujejo hranilne snovi. Ogljikov dioksid dobivajo iz zraka. Potrebujejo pa ?e du?ik, kalij in fosfor v različnih spojinah, kdaj pa kdaj pa jim lahko dodamo ?e šelezo in mangan. Lahko se poslučujemo tudi gnojil z dodatkom ?veplenih spojin (proti mahu).
Pri izbiri gnojila so najpomembnej?e prve tri spojine: du?ik, kalij in fosfor. S ko?njo in odstranjevanjem pokočene trave zemlji hranilne snovi odvzamemo, z gnojenjem pa to nadomestimo. Na ovitku vsakega gnojila tudi piše, kakšna je doba u?inkovanja. Najkrajši čas je tisti, ki velja v bolj deževnem vremenu. V su?nem vremenu je obdobje med enim in drugim gnojenjem kraj?e.
Trato moramo gnojiti enakomerno, zato je najbolje, da uporabljamo trosilnik. Seveda pa si čas med enim gnojenjem in drugim lahko skraj?amo sami z intenzivnim zalivanjem.
Trava brez vode ne more pre?iveti. S prehudim zalivanjem pa ji tudi ne naredimo nič dobrega. Veliko vode odplakne hranilne snovi v globje plasti. Zato jo dnevno lahko zalivamo samo v visokem poletju, sicer pa je zalivanje priporo?ljivo vsakih nekaj dni.
Najbolje je trato zalivati v jutranjih ali poznih ve?ernih urah, ko so tla ohlajena. Tako s hladno vodo ne ?okiramo od sonca in visokih dnevnih temperatur pregretih trav.
Seveda bomo v času prepovedi zalivanje trate opustili oziroma ga zmanjžali na tisti minimum, na katerem nam bo trata ?e preživela.
Korak 7 - ?ivali, ki živijo v trati
V trati navadno živijo voluharji, krti in deževniki. deževniki so koristne ?ivali. Jedo razpadajoče ostanke trave in jo predelujejo v koristno prst, s svojimi sprehodi po notranjosti ru?e pa zemljo nenehno zračijo in s tem delajo naravno dreNašo.
Povsem drugače je z voluharjem in krtom. Voluhar ?kodljivo rije po vrtu, trati neposredno pa ni nevaren, razen v primerih, ko poje korenine okrasnemu cvetju. Mnogo bolj zoprn je za zelenjavni vrt.
Krt pa je za trato neprimeren, saj pod njo, tako kakor voluhar, dela rove, vrh vsega pa po trati dela kup?ke zemlje, ki kvarijo estetski izgled trate, nam pa povzročajo obilo dodatnih preglavic.
Voluharjev in krtov se lahko lotimo s pastmi, lahko pa si priskrbimo naravnega sovračnika, ma?ka. Tudi ?e bomo kupili elektronski odganjalec ali granulat za odganjanje krtov in voluharjev, bo najbrž tako. Elektronski preganjalec krtov in voluharjev ustvarja tem ?ivalim neprijeten zvok, ki ga ljudje sicer ne slišimo, krti in voluharji pa si morajo poiskati nov dom. Ko trato posujemo z granulatom, ta oddaja krtom neprijeten vonj, za ljudi pa vonj ni mote?. Granulat je biolo?ko razgradljiv.
Korak 8 - Popravila po?kodb in obrab na trati
Na trato postavljamo tudi gugalnice, igramo badminton ali nogomet. Zaradi tak?ne dejavnosti trato ponekod bolj iztročimo. Tako oguljeno jo je potrebno popraviti. Marsikje se po prvem letu pojavijo tudi udrtine, tam pa, kjer nam voluharji ali krti prevrtajo podlago, se to lahko naredi tudi kasneje.
Oguljene zaplate se navadno pojavljajo na robovih, kjer veliko hodimo. Lahko jih popravimo na tri Našine.
Eden je, da (najbolje jeseni) tisti del trate dobro in globoko pograbimo, nasujemo prekrivno plast obogatene zemlje in dosejemo travo.
Drugi Našin je zamenjava travne ru?e. Tisti del trate enostavno izre?emo, to pa tako, da na vrh poločimo novo ru?o. Potem spodnji sloj z lopato odre?emo po formatu poločene ru?e. Nato poberemo ven poškodovano ru?o. Na osnovo nasujemo nekaj hranljive podlage. Poločimo novo ru?o in s prekrivno plastjo zapolnimo nastale robove.
Pri popravilu ru?o z lopato zasekamo v obliki ?rke "H". Potem oba polovi?na konca previdno odvijemo navzven. V odprtino nasujemo dodatne obogatene prsti. Podlago izravnamo, ru?o odvijemo in poločimo nazaj. ?e ocenimo, da smo nasuli premalo polnila, ponovno odvijemo ru?o in postopek ponovimo, dokler nismo zadovoljni. Na koncu robove zapolnimo s hranljivim polnilom. Ru?o lahko na ta Našin popravljamo skoraj celo leto, le v najhujši vročini in su?i ne.
Pri menjavi ali popravilu ru?e moramo paziti, da res podločimo obogateno prst. Lahko jo zamenjamo z navadno. V tem primeru moramo obvezno dodati gnojilo. Popravilo moramo torej obravnavati enakovredno polaganju nove travne ru?e. ?e je udrtina večja, ru?o za odvijanje razdelimo in nasekamo na ve? pasov.
Tretji najbolj preprost Našin je, da na poškodovanem delu trate postavimo oviro, in v nekaj tednih se bo trava sama okrepila. Morda pa bi lahko razmislili tudi o tem, da bi na mestih, kjer se trata od hoje po?koduje, napravili potko.
Udrtine lahko obravnavamo drugače - s popravilom podlage ali z dodatnim nasipavanjem zemlje in sejanjem nove trave.
Pri dodatnem nasipavanju zemlje podlago globoko pregrabimo, nasujemo z obogateno prekrivno zemljo in enakomerno posejemo travo. Nekaj trave bo morda predrlo ?e iz spodnjega dela, večino pa bo nove mlade travice. Ta postopek je priporo?ljiv za jesensko obdobje, ker po tem delu trate nekaj časa ne smemo hoditi.