Ali ima kdo izkušnje z neoriginalnimi diski, se pravi takimi ki ne začnejo tresti po par tisoč km.
Odločam se med orig.213eur z ploščicami in med neoriginal od 100-160eur z plošč.
Na ax sem enkrat montiral brembo in so začeli tresti po 2000km tako da jim ne zaupam.
Hvala za mnenja.
Pri brembotu je tako, da osnovne modele ni za kupovat. Serija boljših pa te kaj kmalu in predvsem močno udari po žepu. Kupi Bendix in boš imel dober kompromis.
Bendix, ATE pa je...
Imam navadne Brembo in so odlični. Ponavadi diski niso nikoli kritični, vedno jih surova raba zvije.
originalni so bosch, za ceno pokliči 02/7492030, so sigurno cenejši kot pri citroenu.
Diski ponavadi niso problematični ampak lastnik avta
saj če jih nepravilno utečemo potem se zgodi tisto da diski
tresejo po 2000km.
Pa še nekaj,ko se lotevamo menjave diskov in ploščic
je najpomembnejše da zavorne čeljusti in bate dobro očistimo
in na novo zatesnimo ter seveda podmažemo.
No tule imate še primer pravilnega utekanja novih zavor jaz to
počnem vedno in zato mi še noben disk ni tresel.
Ker je varnost poglavitnega pomena, si preberite tudi zanimiv nasvet, kako poteka utekavanje na novo nameščenih zavor. Pravilno utekanje je namreč izredno pomembno, saj poveča odzivnost zavornega pedala, zmanjšuje možnost cviljenja in podaljšuje življenjsko dobo zavornih oblog ter kolutov (diskov). Ustrezno utekanje prav tako povečuje sposobnost "žarenja" kolutov in tako omogoča boljše odvajanje toplote med vrtenjem.
Preverjena teorija sicer še vedno drži: novo nameščen (in pravilno očiščen) komplet zavor se lahko uteče tudi s previdnim in ne preveč sunkovitim zaviranjem, vendar za čim bolj optimalno delovanje zavornega sistema lahko poskusite tudi drug način, bolj poznan iz dirkaških krogov.
Pozor! Pri novem zavornem kompletu bo prvih nekaj pritiskov na zavorni pedal skoraj brez učinka, zato najprej nekajkrat rahlo zavirajte pri manjših hitrostih, da si zavorne obloge ustvarijo zadosten oprijem. Prav tako se dobro prepričajte, da med procesom utekavanja ne boste ogrožali drugih udeležencev v prometu. Ob suhem vremenu poiščite manj prometno cesto, po možnosti ob zgodnjih jutranjih urah, ko promet še ni preveč gost.
1. Pri hitrosti 100 km/h nežno pritisnite zavorni pedal in zmanjšajte hitrost na 70 km/h. Ponovno pospešite na 100 km/h in postopek ponovite dvakrat, da zavorni sistem ogrejete na delovno temperaturo in tako preprečite nadaljne termalne poškodbe, ki bi utegnile nastati v naslednjih vajah.
2. Pri hitrosti 100 km/h čvrsto im močno pritisnite zavorni pedal in zmanjšajte hitrost na 15 km/h - brez strahu, da bi prišlo do blokiranja koles ali posredovanja sistema ABS. Za tem takoj ponovno pospešite na 100 km/h ter postopek ponovite osemkrat. Nadvse pomembno je, da se nikoli ne ustavite popolnoma, saj se lahko plast zavornih oblog neenakomerno odtisne na vroče kolute, kar lahko kasneje rezultira s tresenjem, slabim zavornim učinkom ali celo uničenjem kolutov.
Opomba: ponekod lahko vajo ponovite tudi manjkrat, sploh, če je čutiti, da je pedal že mehkejši in zavorni učinek slabši. V takšnih primerih prenehajte in pojdite na vajo 3.
3. Običajno je zavorni učinek slabši po 7. ali 8. poskusu. Učinek je slabši tako dolgo, dokler se zavore popolnoma ne ohladijo. Smrad ali rahel dim je v takšnih primerih normalen pojav.
4. Po osmem zaustavljanju ponovno pospešite in napravite nekaj kilometrov brez zaviranja (če razmere dopuščajo). Zavore potrebujejo 5 - 10 minut za ohladitev. Izogibajte se zaviranju do mirovanja, sploh, kadar so zavore še vroče.
5. Po končanem utekavanju bi na zavornih kolutih morala biti modrikasta in svetlo sivkasta sled. Modrikasta sled nakazuje, da je kolut dosegel delovno temperaturo primerno za utekavanje, sivkasti madeži pa so sled/plastii zavornih oblog, ki so se pričele prijemati zavornega koluta. To je bil tudi namen utekavanja. Najučinkovitejši zavorni učinek se doseže takrat, ko je na zavornem kolutu tanek sloj zavornih oblog in ravno to podaljšuje življenjsko dobo komponent, povečuje zavorni učinek in zmanjšuje morebitno cviljenje med zaviranjem.
6. Obstaja tudi možnost, da kljub opravljenim vajam, zavore niso povsem utečene. To velja posebej v primerih, da smo zamenjali samo zavorne obloge. Takrat je potrebno postopek ponoviti, vendar obvezno z ohlajenimi zavorami. Včasih pedal zavore po prvem utekavanju še vedno ni tako čvrst, kot bi bilo za pričakovati, za kar je prav tako potrebno ponoviti postopek utekavanja. V takšnih primerih prvererite tudi stanje zavornega olja.
Pri zmogljivejših avtomobilih (z učinkovitejšimi / dirkalnimi zavornimi sistemi) se nanos sloja zavornih oblog lahko tudi "izrabi", sploh ob manj agresivni uporabi zavor. Tudi v takšnih primerih je potrebno utekavanje ponoviti.
Avtor:http://www.ge39.com/zavore.htm
In vse to zato da diski ne tresejo. Se mi zdi malce preveč nakladanja in formul ter navodil. Nisem nikoli imel težave s tresenjem, pregrevanjem,... diskov. Imam pa občutek kot je že mnogokrat bilo napisano vedno odvisno od naših nog. Nekateri so precej "surovi" pri svoji vožnji in posledično tudi kaki del na vozilu predhodno odpove.
To misliš keramične diske in specialne obloge, nedostopne navadnim smrtnikom. Normalni diski ali ploščice se utekavajo s čim nežnejšim začetnim zaviranjem, Te dirkaške vaje so za kurjenje in uničevanje materiala, ki ga financira sponzor. Pri montaži se diski očistijo z nitro, predvsem pa se pazi na z drateno krtačo očiščeno površino na pestu, kamor nalega disk. Smeti povzročajo neenakomernost zaviranja, ker disk na obodu opleta. Mazanje vodil, prašnih gumic se izvaja izključno s silikonsko mastjo za zavorne dele (Ate, Castrol), zadnje ploskve ploščic,obrnjeno proti cilindru pa na tenko pa z bakreno ali keramično mastjo. Preveriti je treba, če ploščice v utoru pesta imajo prosti hod in niso na tesno in jih po potrebi upasati. Kdor ni vešč naj zavore prepusti strokovnjaku. Bognedaj izvajati utekavanje s kurjenjem novih ploščic!! Tudi sklopke ne utekavamo, da speljujemo s četrto in polnim gasom!!
Tct vidim,da o mehaniki nimaš pojma,kaj pa imata
skupnega sklopka in zavore?
Utekanje zavor kot je zgoraj opisano je edino pravilno če
hočeš imeti zavore v najboljšem stanju,verjemi mi da sem
zagotovo preko sto avtov tako utekal in to je to.
Pri novem avtomobilu tega sigurno na počnejo in tudi diski niso ne modrikasti ne sivkasti ampak se poznajo sledi struženja in brušenja.
Tudi če boš šel zavore menjat na najdražjem Mercedesu pri pooblaščenem servisu ti tega ne bodo počeli.
Se pa strinjam da prve kilometre zaviraš z občutkom da se materiali vtečejo.
Sicer je pa tema" kateri diski" mnenja še vedno dobrodošla.
Citat od: karel;60028Tct vidim,da o mehaniki nimaš pojma,kaj pa imata
skupnega sklopka in zavore?.
Vprašaj Sinterja V Lj., ki čisto ponesreči obnavlja zavorne obloge in lamele sklopk.
Mislil sem pri avtu ne pa material:Hammer3:
Citat od: karel;60028Tct vidim,da o mehaniki nimaš pojma,kaj pa imata
skupnega sklopka in zavore?
Utekanje zavor kot je zgoraj opisano je edino pravilno če
hočeš imeti zavore v najboljšem stanju,verjemi mi da sem
zagotovo preko sto avtov tako utekal in to je to.
Nima pojma o mehaniki... naš tct....:Hammer3:
Karel mislim da si krepko usekal s to izjavo. tct je eden redkih ki se poglobijo v tehniko vozil.
Se strinjam TCT-ju še samo majnka spredaj Dr. kaj se tiče mehanike.
Jaz še nikoli nisem nevemkako posebej utekal zavor. Edino ko sem menjal ploščice ali pa oboje z diski vred, sem kakih 1000 km bolj počasi vozil da ni bilo treba preveč močno zavirati. Pa so se zavore same utekle in ni nikoli nič treslo.
Èe trese so se diski skrivili - lahko da so že pretanki in se pregrevajo, lahko pa da si z zelo razgretimi zapeljal čez lužo in jih je voda prehitro shladila na kakem mestu in je prišlo do deformacije. Ali so pa preprosto slabe kvalitete.
Mislim, da je doktorat okoli tega brez veze. Daš gor nove diske in pakne in voziš dalje.