V tej temi bomo predstavili vse o zavorah: modernih, kerami?nih diskih, karbonskih, pa tudi o starih azbestnih oblogah.
Torej od zgodovine, mehanskih zavor, do novih super zmogljivih
Za?nimo s super tehnologijo
Bom jaz povedal zgodbo. Peugeot 406 coupe 3.0 V6 ima 4 batne brembo zavore in sem mislil komplet naročit za mojo C5 in skoraj smo se začeli pogovarjat in kaj? Mi je en rekel: Sine kam pa boš ročno zavoro dal??? JAo... Bi se zajebal niti najmanj nisem razmišljal v tej smeri. No stvar so namenili le peugeotovim modelom:
jest mam brembo zavorno šelust na skuterju
Nove elektro zavore razvija nemški Siemens
moderne zavore, očitno bodo olja res nadomestile ?ice
Zavore prihodnosti....ključ je zagozda
Avtomobilski zavorni sistemi so tehnično eden od najstarejših delov v avtomobilu; princip delovanja se ni spremenil ?e od časov konjskih kočij, le da je namesto hidravlike in sodobnih materialov, iz katerih so izdelani diski in ploščice, takrat zadostoval les in moč oziroma roka kočija?a. Pravih Tehničnih revolucij na področju zavor tako ni bilo veliko; k njim lahko pri?tejemo le uvedbo hidravlike in servooja?evalnikov, ABS oziroma elektronski pripomoški pa ?e spadajo v obrobni del zavornih sistemov.
Ob pomoči sodobnih materialov in elektronike so zavorni sistemi danes zelo u?inkoviti in večinoma sledijo razvoju ostalih avtomobilskih sistemov, z vse izrazitejčim in hitrejčim vdorom elektronike in vse zahtevnejčimi varnostnimi standardi pa so vseeno začeli kazati svoje omejitve. Naloge, ki jih morajo opravljati sodobni zavorni sistemi ? prepre?evanje blokiranja koles (ABS), nadzor stabilnosti (ESP) ali nadzor zdrsa gnanih koles ? zahtevajo neodvisno delovanje zavor na posameznih kolesih, kar so dosedaj dosegali z dopolnjevanjem in posodabljanjem hidravličnih sistemov, predvsem z dodajanjem hidravličnih ?rpalk in magnetnih ventilov. Stranski u?inki takšnega posodabljanja zavornih sistemov so tresljaji, resonanca in težave z bla?enjem v hidravličnih ceveh, težave pa so tudi z natan?nostjo in zadostno silo pri odmerjanju zavornega pritiska. Vsi poskusi, da bi razvili delujo? elektri?ni zavorni sistem, so se izjalovili zaradi zahtevanih visokih sil pročilnika zaviranja oziroma energetskih zahtev takšnega pročilnika. Elektri?ni motorji, ki bi zmogli toliko moči in navora, so preveliki, prete?ki in predragi. Zato do danes na trgu ?e ni uspe?nega in za izdelavo primernega elektronskega sistema zaviranja po ?ici (brake-by-wire).
Nem?ki Siemens VDO je na septembrskem frankfurtskem avtomobilskem salonu predstavil zavorni sistem, ki utegne postati zavorni sistem prihodnosti. Gre za električno krmiljen zavorni modul z zagozdo, ki je ume?žena med zavorno šeljust in zavorno ploščico; z aktiviranjem zavore zagozda s ploščico zdrsne ob vrteži se zavorni disk, ki s svojim vrtenjem ?e pove?a zavorni u?inek. S tem je dose?en maksimalen zavorni u?inek z zelo malo pritiska ob zavorni disk.
Avtomobili, opremljeni z novimi zavorami, bodo imeli ob vsakem kolesu zavorni modul. V njem bodo zavorna ploščica, zagozda, pritrjena na poseben ležaj, mehanska povezava med dvema elektro motorjema in tipalo za spremljanje premika in sile. Tipala merijo hitrost vrtenja kolesa stokrat na sekundo, merijo pa tudi zavorne sile in polo?aj zagozde ? vse skupaj z veliko natan?nostjo. Ko voznik pritisne na zavorni pedal, elektri?ni signal sproči delovanje elektromotorja, ki prek ležaja potisne zagozdo v šelen polo?aj. Zagozda pritisne zavorno ploščico ob zavorni disk in v hipu zavre vrtenje.
EWB sistem (Electronic Wedge Brake ? elektronska zavora z zagozdo) za delovanje ne uporablja nobenih hidravlični sistemov, torej tudi ne zavornih cevi, zavornih valjev, zavorne tekočine, servooja?evalnikov ali ABS modulov, kar zmanj?uje maso avtomobilov in stro?ke vzdrževanja. Ker gre za povsem elektri?ni sistem, ga je lažje vključiti v ostale elektri?ne oziroma elektronske sisteme (kot so ESP in podobno). omogoča zelo dinami?no zaviranje vsakega posameznega kolesa, ki je povsem neodvisno od preostalih koles. Reakcijski čas je manjši od 50 milisekund, zato lahko posamezna kolesa individualno reagirajo na vozno podlago oziroma obremenitev pri zaviranju. Zavorni pedal, ki je z zavorami povezan le elektronsko, predstavlja glavni vhodni signal, ne pa tudi edinega ? zavore enostavno lahko spročijo tudi drugi sistemi avtomobila. Tudi funkcija parkirne zavore je enostavno vključena v sistem in ne zahteva nobenih dodatnih zavornih modulov. Enako velja na primer za pripomoček pri speljevanju v klanec. Sistem ponuja tudi močnost pravilnega zaviranja pri vzvratni vožnji, kjer obi?ajni zavorni sistemi vselej intenzivneje zavirajo s prednjima kolesoma; EWB prek tipal zazna vzvratno vožnjo in ustrezno razdeli zavorno moč.
Tudi ostale sodobne obrobne funkcije so veliko lažje izvedljive; na mokri cesti lahko sistem neopazno in samodejno s posami?nim rahlim zaviranjem "očisti" mokre zavorne diske, v kriti?nih trenutkih, ko tipala zaznajo hitro odvzemanje plina, se zagozda oziroma ploščica samodejno pomakne bli?je disku in tako zmanjša reakcijski čas pri zaviranju v sili ? v kombinaciji s sistemom za zaviranje v sili to zmanjša zavorno razdaljo.
Z vse večjo raz?irjenostjo "by-wire" tehnologij se bo zdaj lahko tudi zavorni sistem vključil v povsem elektronsko nadzirljiv avto. Pri Siemensu napovedujejo, da bodo začeli nov zavorni sistem izdelovati ?e pred koncem tega desetletja, napovedujejo pa tudi cenovno dostopnost, zaradi katere ne bo omejen zgolj na avtomobile višjih razredov. Sistem uporablja napetost 12 voltov, zaradi svoje zgradbe pa zavzema bistveno manj prostora kot dosedanji hidravlični zavorni sistem. Enostavna zgradba in majhno število sestavnih delov zagotavljata tudi krajši čas izdelave in manj?e stro?ke, kar naj bi pripomoglo tudi h krajšim razvojnim časom novih avtomobilov.
Citat od: garac;2094Za?nimo s super tehnologijo
Ne vem ali jaz ne razumem ali...
...iz 400 km/h se ustavi v 10 metrih??? JA. ZIHER. Katere gume pa to lahko vdržijo, ?e so ?e zavore res dobre??
Pr taki sili bi ?e plju?a pobiral z volana.....
@citrox menda je en srb ?e leta nazaj izumil postopek, ko se iz 100Km/h ustaviti v 8 metrih in to z zastavo 101. (Ta isti gospod je menda italianom tudi prodal patent za skupni vod.) Pod vozilo je namontiral posebno plo??o ki ob močnem zaviranju pritisne ob tla. No, ja verjetno je pojemek kar hud in bi imel kako modrico, medtem se strokovnjaki ukvarjajo s sledečo zadevo.
V 8 metrih z 100 ustavi ?e tre??i? v steno (tankovsko) - meri se odboj.
Malo preračunaj kakšen koeficient trenja bi bil potreben za tako ustavljanje...:emot113:
citro, ne mene spračevat, daj onega strokovnjaka, menda živi v sloveniji (?e ?e) nekje v gori?kih brdih
Siemens VDO zavora z zagozdo
?e jeseni leta 2005 je Siemens VDO na mednarodnem avtomobilskem salonu v Frankfurtu prikazal prihodnost zavor, danes pravi, da jih je razvil do stanja, ki je zrelo za splo?no uporabo. Tehnika.
Siemens VDO trdi, da bo zavora z zagozdo najkasneje leta 2010 zrela za serijsko vgradnjo v avtomobile. In kaj točno je sploh tako posebnega na njej? Najprej je tu dejstvo, da bo s tem odpadla potreba po klasi?nem hidravli?nem zavornem sistemu, saj ga bo nadomestil elektri?ni, ki bo deloval po principu ?by-wire? ali po slovensko po ?ici, pri čemer bo elektri?na napeljava v vozilih ostala nedotaknjena, torej 12-voltna.
Delovanje
Sršika EWB zavore predstavlja pametni zavorni modul, ki ga sestavljajo zavorna klada, zagozda z uležajenjem, mehanska povezava med dvema elektromotorjema in zagozdo ter sistem tipal za nadzorovanje nastalih sil in premikov posameznih elementov zavore.
Sistem približno stokrat na sekundo od?ita hitrost vrtenja kolesa, ?e nekajkrat pogosteje pa so od?itane polo?aj zagozde in sile, ki nastajajo znotraj sklopa.
V primeru, da voznik pritisne na stopalko zavore prenese sistem elektronski signal do posameznih zavornih modulov. V odvisnosti od izmerjenih vrednosti o sili na zavori, polo?aju zagozde in vrtenju posameznega kolesa potisne elektromotor zagozdo v šeleno lego, ki posledi?no pritisne na zavorno klado. Obremenjena zavorna klada za?ne pritiskati na zavorni kolut, ki zaradi vrtenja ?e dodatno oja?a u?inek zaviranja.
Nestabilnost zoper blokiranje zavor
Pametni sistem krmiljenja s tako imenovanimi ?nestabilnimi strukturami? prepre?uje, da bi zagozda, ko je enkrat spročena, nenadzorovano zablokirala kolo. Princip ?nestabilnih struktur? so razvojniki povzeli iz predpisov za uporabo v prometu po zraku in vesolju ter jo prenesli na avtomobilsko podro?je, ki je na tem področju nedvomno manj zahtevno.
Manj vsega
Z EWB odpade potreba po številnih sestavnih elementih klasi?nih zavornih sistemov, kot so hidravlični tokokrog, zavorni valj, oja?evalnik zavorne sile in krmilna enota sistema ABS. S tem se zmanjša skupna masa zavornega sistema, število podkslopov, ki jih je treba servisirati in ki se lahko nenazadnje tudi pokvarijo, s tem pa se pove?a stopnja zanesljivosti sistema in zmanjša stroček vzdrževanja le-tega. Z izključitvijo hidravličnega sistema odpade tudi velik onesne?evalec, namreč zavorna tekočina. Slednja namreč predstavlja veliko obremenitev za okolje in ki jo je treba za zanesljivo delovanje zavor danes menjati na vsaki dve leti.
Ne samo za delovno zavoro
Uporaba EWB-ja ni omejena samo na navadno delovno zavoro temve? se jo lahko uporabi tudi kot mehansko zavoro pri parkiranju vozila. Z njo odpade tudi potreba po ročici ročne mehanske zavore, ki zdaj zavzema kar nekaj prostora v kabini, povrh vsega pa mehanska ločitev stopalke za zavoro od zavornega sistema ponuja tudi močnost za izboljšanje varovanja voznikovih nog v primeru trka. ?Pomanjkanje? hidravličnega dela zavornega sistema skupaj s servo oja?evalnikom zavorne sile pomeni za razvojne inženirje tudi prednost, saj lahko spro?ženi prostor v avtu uporabijo za druge stvari, obenem pa se zmanjša tudi število gradnikov avta, skraj?ajo se časi montaže in tudi prilagoditev elektri?nih vodnikov posameznemu avtu je mnogo lažja in enostavnej?a kot razpeljava hidravličnih vodov.
?By-Wire? realnost ?e danes
?e vrsto let je elektri?na stopalka za plin vsakdanjik v milijonih avtomobilov. očitno prihaja z EWB-jem čas, ko bodo tudi ?zavore-po-?ici? postale vsakdanjik. Ta doba naj bi se po zagotoviolih Siemens VDO-ja zašela ?teti najkasneje leta 2010.
Vzdrževanje zavornega sistema
kaj če bi kako konkretni rekli
že kar neki časa gledam in tuhtam pa sprašujem (bogi Gigo mu razbijam škatole)
in še nism ugotovu nič
alora mam za zamenjat prednje diske in ploščice. Mikee666 mi ponuja Lucas, na netu BMC.... mi ponujajo http://www.absallbrakesystems.com (http://www.absallbrakesystems.com), drugi prisegajo na Brembo, nekateri pravijo da je tudi Bosch OK.
kaj praviste pa vi?
@grozny:
Diski Brembo, ploscice Ferodo. Pase skupaj, dobro dela, ne skriplje. Relativno ugoden nakup.
zakaj "relativno"?
Hi,
Jaz sem imel na prejšnjem avtu (VW Golf IV) original diske z "EBC green stuff" ploščicami in sem bil zelo zadovoljen. Ko sem zamenjal ploščice sem tudi diske podrejal, da se je uleglo skupaj na novo - diski so imeli že otipljiv rob zaradi obrabe.
Zaviralo je občutno bolje od originala s tem da je bil zavorni pedal mehkejši in si imel boljši občutek za doziranje. Pa precej manj so se feltne zamazale zaradi zaviranja.
Na Xsari bom moral zamenjati diske, ker mi malo trese pri zaviranju in zavore tudi zelo slabo primejo, tako da razmišljam da bi dal nove diske in zopet kupil enake ploščice.
lp
Citat od: grozny;50213kaj če bi kako konkretni rekli
že kar neki časa gledam in tuhtam pa sprašujem (bogi Gigo mu razbijam škatole)
in še nism ugotovu nič
alora mam za zamenjat prednje diske in ploščice. Mikee666 mi ponuja Lucas, na netu BMC.... mi ponujajo http://www.absallbrakesystems.com (http://www.absallbrakesystems.com), drugi prisegajo na Brembo, nekateri pravijo da je tudi Bosch OK.
kaj praviste pa vi?
Vzameš ATE ali pa Lucas ali pa bosh ali pa nekaj kaj si že slišal v življenju. Diske vzami one ki ne rjavijo rostfraj pa je...
Obnova zavornih čeljusti?
Obnovljene Budwegove zavorne čeljusti
(Mehanik&Voznik, Maj 2009)
15 modelov na testu zavor
Med njimi je tudi naš predstavnik Citroen C1 HDI 55, ki pa se je "odrezal" tako...
in...
A s klasa je imela daljšo zavorno pot, ko v njegovem času Bx?