Lani za prvomajske sva bila s hčerko dogovorjena, da greva za nekaj dni v BiH. Ponavadi za take namene služi odličen potovalnik C4 Grand Picasso, ki pa sem ga dal sredi aprila na večje kleparsko - ličarsko popravilo. To popravilo je bilo eden od povodov, da sem po nekaj letih zopet registriral GS breaka. Ta je šel brez težav čez tehničnega. Še najbolj so me hecale zadnje pozicijske luči, ki nikakor niso želele delati. S pomočjo (na daljavo) ljubitelja GSov Roka sem tudi to uredil. Vzrok je bil odklopljen konektor v motornem prostoru. Preverili smo še nastavitev vžiga in zakrpali manjšo luknjo v izpušnem sistemu.
Ker se je popravilo Picassa zavleklo, sva šla z GS brejkom.
Začela sva po AC, mimo Zagreba, skozi Banjaluko. Malo naprej, ob reki Vrbas sva po naključju zagledala toplice na prostem (Srbske toplice, Banja vručica). Vstop in kopanje sta prosta, voda ima okr. 35 stopinj.
Ravno prav zdaj tole. Jaz se pripravljam letos za Bosno,...
Sledila je vožnja po soteski reke Vrbas. Naslednji postanek je bil v starem srednjeveškem mestu Jajce. Vzpela sva se do trdnjave, ki je bila žal že zaprta, hodila po in ob obzidju, se sprehodila do slapa. V Bosni me vedno znova pritegne mešanje vzhoda in zahoda, vzhodne in zahodne arhitekture, vere, cerkve in džamije na istem prostoru.
Spanje v "retro" kampu Plivska jezera s pridihom 80tih let. Ena spalnica v avtu, druga v šotoru.
Stari mlini na Plivi, med dvema jezeroma, par kilometrov iz Jajca. Voda v jezerih je menda težka po naravni poti.
Slovo od Jajca in nakupi v lokalnem supermarketu, zelo ugodne cene za vse, kar proizvajajo v Bosni. Uvoženi izdelki so dražji, kot pri nas.
Sledila je vožnja do Donjega Vakufa, čez prelaz Komar, Travnik, Vitez. V Vitezu sva si na daleč ogledala nekam znane avte;)
Nato do Visokega, znanega po piramidah, za katere nekateri trdijo, da so izmišljotina, drugi pa so sveto prepričani, da so prave. Ogled podzemnih tunelov, menda polnih negativnih ionov. Iz teh tunelov naj bi zgolj odstranili kasneje nasut material. Ker sva bila pozna, sva si lahko podzemlje ogledala sama, brez vodiča ob minimalnem plačilu. Za vzpon na vrh domnevnih piramid je zmanjkalo časa.
Sledila je nočna vožnja po dolini Neretve s prvim postankom v Jablanici, ogled porušenega mosta. Ta most pa ni originalni most, ki so ga porušili partizani in preko ostankov naredili brv, ampak novi most, ki so ga avgusta 1943 postavili Nemci in je bil kasneje porušen med snemanjem filma Bitka na Neretvi, kasneje je bil obnovljen, spodnji del pa na novo izgrajen.
Po še dobri uri vožnje sva ob pol enih ponoči prispela v Blagaj, mesto ob izviru reke Bune. Prenočila sva v enem od kampov ob reki. Zjutraj naju je pozdravil lastnik, ob plačilu sva dobila v dar še steklenico hišnega vina. Večina kampov sega do reke, tam je krajša plaža. Temperatura vode je okr. 10 stopinj, ravno prav za krajšo osvežitev. Izvir reke Bune je najmočnejši kraški izvir v Evropi. Ob njem je zgrajen star muslimanski samostan (tekija).
Lepo.
Hvala, Čojko. Se še nadaljuje.
Mostar, skoraj obvezna postaja. Ena od mnogih džamij in zanimivo dvorišče nekega muzeja. Fotografij mosta in starega dela je že povsod polno.
Da se malo vmešam v tole temo; februarja sem bil v Bosni, blizu Konjica, kjer smo si šli pogledat famozno nuklearno zaklonišče za cel takratni politični vrh. Skoraj ne verjameš, kaj so zgradili v popolni tajnosti v 26 letih in seveda porabili noro denarja
https://feel-bosnia.com/bs/ark1/
Andraž, zanimivo.
V Konjicu je z glavne ceste viden stari kamniti most. Ni markanten, kot mostarski, a kljub temu zanimiv:
https://bs.wikipedia.org/wiki/Stari_most_(Konjic)
V Mostarju sva se odločila, da greva še isti dan do Dubrovnika. Na poti se nisva veliko ustavljala, sva si pa južno od Mostarja ogledala Bunske kanale - slikovit izliv reke Bune v Neretvo. Na tem mestu je Neretva ozka, globoka in hitro tekoča.
Če prav štejem je sedaj 4.dan?
Ti je za čim žal, da sta spustila? Sarajeva ni bilo?
Tretji dan popoldan. Sarajevo sva namerno izpustila, bi vzelo veliko časa. Bosna je polna lepot, še za obiskat, mogoče bi se bolj posvetil manjšim področjem (npr reka Una in okolica...)
Sledila je vožnja po notranjosti proti Dubrovniku. Mimo Radimlje, kjer je nekropola stečkov (že obiskala pred leti): https://sl.wikipedia.org/wiki/Radimlja
blizu je še Daorson z ostanki iz predrimskega obdobja, pa nisva utegnila tja: https://hr.wikipedia.org/wiki/Daorson
Peljala sva se skozi Ljubinje in potem po Popovem polju. Na njegovem robu je jama Vjetrenica: https://www.vjetrenica.ba/en/
Popovo polje je dolgo, ozko, samotno (zelo redko naseljeno, precej ljudi se je odselilo). Tu pa tam napol zapuščena vasica, zelo malo avtov na cesti.
Vožnja po Popovem polju.