Enega zadnjih dni, ko je bilo še dovoljeno gibanje znotraj regij, sem izkoristil še za en krajši avtomobilski izlet.
Na srečo je naša regija ena od večjih, zato sem preveril, katere občine so v njej in se odločil za prevoz jugo-vzhodnega dela Ljubljanskega barja in regije.
Barje je bilo zaradi padavin delno poplavljeno in takrat se je zelo zanimivo voziti po cestah na nasipih, okoli pa sama voda.
Žal je bil zaradi prenove zaprt ravno ta del ceste. Kljub temu sem med vožnjo posnel dve fotografiji, ker je pokrajina res zanimiva. Na drugi sliki desno, vidite delno poplavljeni del.
Ni mi preostalo drugega, kot nadaljevati pot po magistralki do mesta, znanega po izjemno dolgem imenu: Ig.
Od tam sem se odpeljal proti vasi Turjak, kjer stoji Turjaški grad.
Še povzetek iz Wikipedije; grad ima trikoten tloris in stoji na terasastem griču. Veliki renesančni obrambni stolpi na vogalih trikotnika so povezani s stanovanjskimi trakti. V zahodnem stolpu je bila temnica. Visoka osrednja palača je iz obdobja romantike. Grad je bil v svoji zgodovini večkrat močno prenovljen. Valvasorjeva grafika iz leta 1680 prikazuje pravokotno zgradbo z majhnimi stolpi v samo dveh vogalih in velikim stolpom na vzhodnem koncu. Ta postavitev izvira iz večje obnove po potresu leta 1512, čeprav so ohranjeni tudi nekateri elementi izpred 16. stoletja, predvsem severno krilo in del obrambnega zidu.
Prvotni grad iz 10. ali 11. stoletja je stal nižje na pobočju; še vedno so po malem vidne ruševine. Zgradili so ga vitezi (kasnejši grofi) von Auersperg. Verjetno okoli leta 1062, ko je bila družina tu prvič omenjena. Leta 1140 je bil uničen in požgan med bitkami za dedovanje med dediči. Leta 1190 so ga obnovili, vendar je bil spet kmalu uničen v vojni med plemiškimi družinami. Po tem je bila lokacija prvega gradu zaradi gradnje sedanjega opuščena.
Današnji grad je prvič omenjen leta 1220. Grad je bil v potresu leta 1511 spet popolnoma uničen, vendar obnovljen in nepoškodovan preživel čas kmečkih uporov leta 1515, ko je propadlo več drugih gradov v regiji. Preživel je tudi turške napade v letih 1491 in 1528.
Nenavadno je, da ima grad dve kapeli. Katoliška na zahodni strani služi kot cerkev od leta 1789; po obnovi leta 1990 je tam vsak teden maša. Druga romantična protestantska kapela je poimenovana po Dalmatinu in vsebuje grobnice protestantskih grofov ter gotske freske.
V 16. stoletju so bili Auerspergi močni zagovorniki protestantizma na Slovenskem. Glavna slovenska protestantska voditelja Primož Trubar in Jurij Dalmatin sta se zatekla v grad in v tistem času delala na prvem prevodu Biblije v slovenščino. Grofje so ju tudi finančno podprli pri tiskanja prvih slovenskih knjig.
Grad so 19. septembra 1943, po hudem boju s pripadniki prostovoljne protikomunistične milice, zasedli partizani. Grad je bil v bitki močno poškodovan in je dolga leta ostal v ruševinah. Po drugi svetovni vojni je bil grad nacionaliziran.
Restavratorska dela izvajajo postopoma, grad je trenutno delno obnovljen. Na strani, ki še ni obnovljena, so postavili streho, da ustavijo nadaljnje propadanje. Žal so bila velika vhodna vrata zaklenjena, verjetno zaradi korone, tako, da notranjosti nisem obiskal.
Na tretji sliki je še posnetek iz zraka, izposojen na njihovi FB strani: (https://www.facebook.com/pg/gradturjak/services/?service_id=2690300364423562)
Nad vhodnim portalom so grbi nekdanjih lastnikov, našel sem lepo ohranjen relief.
Vidijo se tudi ostanki nekdanjega parka, kjer stoji zanimiva starodavna bukev. Kljub temu, da so jo leta zlomila, je še vedno živa z novimi vejami.
S Turjaka se lepa ovinkasta cesta spusti do vasi Želimlje. Od tam sem se povzpel proti vasi Golo. Pot vas pelje mimo samotnih kmetij.
Se nadaljuje.
Zanimivi kraji, ko sem bil pri Dr.MadMan sem se tudi ustavil tu.
Prav res. Nasploh imamo v Sloveniji ogromno lepih kotičkov, predvsem pa mi je všeč raznolikost, od morja, krasa, hribov, gričevja in ravnic, vse na tako majhnem koščku zemlje.
Idej za izlete zlepa ne bo zmanjkalo.
Po konkretnem vzponu sem se pripeljal na vrh z omenjeno vasjo, okoli katere so pašniki. Na drugi strani vasi je odličen pogled na Ljubljansko barje, ki se je skrivalo v meglicah.
Od tam sem se spustil do Iga in krenil na Gornji Ig, ki je spet obkrožen z idilično pokrajino.
Takoj za vasjo se začne makadamska cesta, ki vas pripelje do gore Krim.
S 1107 mnv je najvišji od vseh hribov okoli barja in ponuja čudovit razgled. Na Krim lahko pridete peš ali z avtom. Zaradi njegove višine ga uporabljajo tudi za različne oddajnike, ki ponekod malce motijo razgled.
Na koncu sem se za kratek čas ustavil še v vasi Rakitna, ki je zaradi svoje posebne mikroklime znana po zdravilišču proti pljučnim boleznim.
Že sama cesta, ki vodi do tja, je vredna vožnje. Rakitna je znana tudi po majhnem umetnem jezeru, okoli katerega in v njegovi neposredni bližini so speljane simpatične sprehajalne poti.
Po kratkem uživanju v tamkajšnji klimi, sem se, poln nove energije vrnil domov in upam, da je ta reportažica tudi vam pustila nekaj občutkov pozitivne energije iz tega izleta.
Lepo. Edino škoda da ni bilo sonca.
Citat od: Lovro;270594našel sem lepo ohranjen relief.
Kar si našel je upodobitev tur-a. Turi so tudi "dali" na nek način ime gradu - TURjak.
Auersperg (oz Owersperch) namreč pomeni Turja gora - le ti so takrat živeli tudi tu po gozdovih; In od tu tudi ime rodbine ipd ...
Citat od: Èojko;270691Lepo. Edino škoda da ni bilo sonca.
Hehe, sem lovil še zadnje dneve, dokler so bile vsaj regije odprte.
Citat od: Citroenovc;270698Kar si našel je upodobitev tur-a. Turi so tudi "dali" na nek način ime gradu - TURjak.
O, hvala za to informacijo. Tega nisem vedel.
Sem mislil, da je bilo kaj povezano z uspešno obrambo proti turškim vpadom.