Kako nastane avtomobil od ideje do kon?nega izdelka si lahko preberete v spodnjem prispevku...
Razvoj avtomobila
Avtomobili se sicer v zadnjih letih prodajajo kot vroče ?emljice, a to kljub vsemu niso. Avtomobil ni izdelek, ki ga izdela iz pločevine robot, potem, ko se kak umetničko nadahnjeni risar spomni, da aktualni model ni ve? najbolj v modi. Avtomobil je v današnjih časih izjemno komlpleksna stvaritev, ki v enem izdelku zdru?uje mnočico različnih znanj, zato je tudi razvoj novega modela zelo dolg proces, ki ga s pomočjo računalnikov in raznih simulacij uspešno skraj?ujejo. Zahteve in prižakovanja kupcev so namreč vedno vi?je, konkurenca pa časovno vedno bolj preganja. Za lažjo predstavo o tem, koliko truda je vločenega v Naše štirikolesnike, smo vam pripravili kratek pregled običajnega razvojnega procesa.
Razvoj avtomobila poteka v posebnih razvojnih in oblikovalskih oddelkih, ki svoje stvaritve skrbno skrivajo. Proces oblikovanja se za?ne, ko dobijo oblikovalci podatke iz konstrukcijskega oddelka, ki so nazorno prikazani tudi na tehničkem prerezu avtomobila, oziroma na tako imenovani package drawing, z vrisanimi potniki ter vsemi potrebnimi komponentami (motor, podvozje, rezervoar, prtlja?ni prostor). Te podatke zdru?ijo ?e z šeljami kupcev, ki jih določijo na podlagi temeljitih raziskav, kritik in pohval na račun prej?njega modela, ter dodatnih zahtev vodstva o šeljenem opti?nem u?inku novega modela. Oblikovalci prvo večinoma ustvarjajo oblike, pri katerih so jim prepu??ene proste roke. V tej fazi lahko prikažejo čisto lastne poglede in vizije.
Oblikovne smernice in zahteve se tokom procesa vedno bolj kristalizirajo. ?e v tej prvi fazi obstaja nevarnost, da se ob selekciji izloži tudi katera dobra ideja, zato ima oblikovalec močnost te svoje ideje zagovarjati pred svojimi kolegi, ki mislijo, da njegov izdelek ne ustreza kriterijem znamke, torej tradiciji, da bi bila izvedba predraga, itd. Vzporedno se razvija tudi notranjost avtomobila, večinoma zanjo poskrbi ločen oddelek oblikovalcev. Po dodelavi ostalih idej je naslednja faza oblikovanje in dodelava idej, ki so se smatrale za ustrezne. Skozi proces se neustrezne ideje izlo?ajo in dodelujejo tiste ki ostanejo
Sledi izdelava modelov v merilu 1:5 na osnovi izbranih predlogov. Modele izdelujejo modelarji pod nadzorom oblikovalcev, torej avtorjev. Najboljše makete ?e dodelajo, jih preizku?ajo s pomočjo zračnega toka in izboljšane izdelajo v merilu 1:1, v naravni velikosti. Tudi te ?e dodelujejo in na koncu se skupaj z vodstvom podjetja odločijo za kon?no obliko. Ko ?e to dodelajo do šeljenega stanja naredijo prve vozne prototipe.
S temi prototipi opravijo testni vozniki milijone kilometrov v najekstremnej?ih okoli??inah (puščave, sneg, led). Vsi podatki s testiranj se vsak ve?er pregledajo, ugotovijo napake in preko računalnika sproti počiljajo v mati?ne tovarne, kjer sku?ajo te napake odpraviti pred serijsko proizvodnjo.
V kolikor jim to ne uspe, se zgodi, da se na prvih serijah avtomobilov pojavijo serijske napake, ki jih mora proizvajalec brezpla?no odpraviti, kar ponavadi povzroči visoke stro?ke, nezaupanje kupcev, ter odlaganje proizvodnje.
S prototipi se opravi mnočica crash testov v različnih pogojih, s čimer se ugotovi ustreznost avtomobila glede na varnostne standarde. V današnji dobi računalničtva simulirajo crash teste ?e v fazi konstrukcije. V času testiranj padajo ?e zadnje odločitve pri izbiri barv notranjosti in zunanjosti. Ve?inoma odločitve glede barv, barvnih vzorcev in materialov sprejemajo predstavnice lepšega spola, kajti njihov okus in občutek za to je ?e po naravi bolj izostren, kot pri moških. Pri tapeciranju notranjosti pogosto uporabijo barve in vzorce, katerih zgled izvira iz narave, iz naključnih vzorcev, ki pozitivno vplivajo na po?utje potnikov (jesensko listje, ?koljke, klasje...).
Tudi izbira materialov je zelo pomembna. Kvalitetne, mehke plastike dlje časa ostanejo lepe, ne pokajo, pa tudi kasneje za?no "?kripati" kot trda plastika. Trda plastika se lahko pri trku nevarneje zalomi in po?koduje potnike, pa tudi na otip ni tako prijetna kot mehka plastika, katere struktura spominja na usnje.
Za notranje materiale skrbi cela garnizija strokovnjakov. ?e se potnik v avtomobilu ne počuti prijetno, ga (?e je kaj pameten) ne bo kupil. Materiali uporabljeni v notranjosti avtomobila morajo biti prijetni na dotik, odporni na obrabo in lepega videza. Ob?utek dotika je človekov najintimnej?i občutek, katerega pomembnosti se sploh ne zavedamo, zavedajo pa se ga ustrezni strokovnjaki. Včasih vizualni u?inek zmoti občutek dotika (n.pr. mnogi pri poljubljanju zami?ijo), vendar se vizualnega u?inka zavedamo. Najob?utljivej?i predeli Naše koče so pokriti s preko 2000 senzorji (čutili) na kvadratni centimeter (za toploto, pritisk, vibracije in boležino). Vse to povzroči bolj nagonske in intenzivnej?e ob?utke kot vid, ki ga v močganih temeljiteje zavestno predelamo. Ravno v izbiri materialov v notranjosti, barvah in uporabniku prijaznih oblikah se odrača skrb za potnike, kvaliteta izdelka in cenovni razred. ?e govorimo o materialih generalno, je v avtomobilih v povpre?ju okoli 65% jekla in lahkih kovin, 13% plastike, 3% stekla in keramike, ostane pa ?e 19% ostalih snovi, kot so voda, olje, barve in plin.
Ob?utek bivalnosti pa dajejo poleg barv in materialov ?e vonjave in to precej bolj, kot si mislimo. V BMW-ju so izvedli poizkus in ženskam pokazali fotografije čisto povpre?nih moških, le eno izmed njih so ?odi?avili? z ne?nim vonjem po močkem spolnem hormonu in glej ga zlomka, vse so izbrale to fotografijo za najprivla?nej?o. Tudi dojen?ek takoj po rojstvu prepozna svojo mater po vonju, ki je pri vsakem človeku različen. Iz teh ugotovitev se da sklepati, da bi se privla?ne vonjave lahko uporabile v komercialne namene in bi zavajale kupce. Ker smo ljudje individualna bitja imamo tudi pri vonjavah različne okuse, zato tudi avtomobili ne bi smeli imeti določenih vonjav, temve? bi naj bili brez vsakr?nega vonja, kar pa je te?ko, ?e ne ?e nemogoče uresničiti. Naj napišem ?e nekaj zanimivih ugotovitev: vonj po vaniliji pomirja, pomaran?a uspava, mentol pa pove?a koncentracijo do 25%.
Torej nič ni prepu?ženo naključju pri razvoju avtomobila, tudi zvok ne. Ljubitelji zvoka znamo to ?e dodatno ceniti in primeren zvok omogoča dodatne u?itke pri vožnji. Ustrezen zvok se ustvari s pomočjo posebno oblikovanih izpu?nih cevi. Ali ste ?e opazili tipi?ne zvoke vozil različnih znamk, tako imenovane žalfa sound?, ?BMW sound?, ?Porsche sound?, nezmotljivi ?Ferrari sound?... Vse to ustvarijo akustiki z dolgotrajnimi preizku?anji v ustreznih merilnih halah. Tudi ustrezne vibracije sodijo k avtomobilu. Toliko jih mora biti, da dajo občutek vožnje, kaj prida ve? pa spet ne, ker lahko povzročijo utrujenost in dolgoročno celo bolezen.
?tevilni močgan?ki se nenehno ukvarjajo s skrbjo, da kupci dobijo kar najboljše avtomobile in ti so vedno bolj zapleteni, dodelani, ter pripravljeni razvajati. Na žalost, pa smo tisti, ki znamo to ceniti ?e vedno bolj ali manj ljubitelji, ki jih okolica ozNašuje za "avto manijake".
in ?e to...
pa to....