Citroenar

Dokler je še sol na cestah, pa da malo obujamo spomine na potepanja v lanski sezoni, dokler se ne začne letošnja.

Èe se je lanska sezona začela malce pozno, pa je zato trajala dlje, kar do konca novembra. Tako sem se odločil, da to izkoristim in sem se v drugi polovici novembra odpravil še na izlet po Gorenjski.

Najprej sem se ustavil v Radovljici, mestu čebelarske tradicije, lecta in rojstnem kraju Antona Linharta.
Kraj je zelo zanimiv zaradi lepega parka in simpatičnega starega centra z lepo okrašenimi fasadami hiš. Tam se, poleg številnih dobrih gostiln, nahajajo še zanimiv lectarski muzej, simpatične prodajalnice spominkov ter zanimiva antikvariata. Res vredno ogleda.

Sprehodil sem se še do ploščadi nad železnico, kjer se odpira lep razgled. Ker ni bila ravno idealna svetloba za fotografiranje, sem poslikal kar informacijsko tablo, da boste videli, kaj vse se od tam vidi.
Za žejne je tam na voljo tudi lep pitnik s svežo vodo, ki pa je pozimi seveda zaprt.

Nazaj sem se sprehodil tudi skozi ta lepo jesensko obarvan drevored.

Preden sem speljal iz parkirišča, sem poslikal še tam parkiranega C5. Slika se mi je zdela zanimiva, kar je zraven stal možakar, ki si prav tako ogledoval ta avto.
Na poti proti Kropi sem poslikal še panoramo Radovljice z nasprotnega hriba. Tamkajšnja cesta se lepo vije po serpentinah, kar je razvidno iz zadnje slike.

Kot že veste, je Kropa daleč naokoli znana po svojem kovaštvu, hkrati pa ima že dolgo fužinarsko in kovaško tradicijo. Nekoč so proizvajali izdelke za vsakodnevno rabo, v zadnjih časih pa so se usmerili predvsem v umetno kovaštvo, torej v izdelavo okrasnih, pa tudi bogato okrašenih funkcionalnih predmetov.
Kot za vse rudarsko-fužinarske kraje, so tudi zanjo značilne visoke večnadstropne hiše, v katerih je nekoč stanovalo po več družin, ki so si delile skupno kuhinjo.

Tudi tam imajo lepe pitnike, proti koncu naselja pa se nahaja tudi tabla z označenim nivojem vode velike poplave izpred 12 let.

Lovro u Radolc se da še marsikaj videt, bunker Edith Stein, vinarele v stolpu ob župnjišču, potomko najstarejše trte, mestno obzidje z obrabnim jarkom... Pri Vidicu je najboljši sladoled

Potem pa si lepo zastavil Kropa in od tam najbrž na Jamnik?

Super, hvala za info, v Radovljici se ziher še ustavim.
Prav res, če se ne bi ustavil na Jamniku, bi bil že greh. ;)

Pri Kropi mi je všeč tudi to, da kamorkoli se ozreš, povsod vidiš detajle, ki pričajo o tradicionalni dejavnosti tega kraja.
Najbolj všeč pa mi je bil pogled na zadnji sliki.

Seveda brez ogleda tamkajšnjega muzeja ni šlo in prijazna kustosinja mi je prav z veseljem pokazala muzejsko zbirko.
Zbirka zastopa vse njihove nekdanje proizvodne artikle ter izdelke umetnega kovaštva, kjer prednjači zbirka zelo znanega umetnika Jože Bertonclja.
Železniške lesne vijake na predzadnji sliki še vedno lahko vidite na večini naših železniških prog.
Zelo so mi bili zanimivi tudi razstavljeni planinski čevlji, podkovani z žeblji planinčarji, katere so množično izdelovali v prvi polovici 20. stoletja, vse dokler se niso pojavili dovolj kvalitetni narebreni gumijasti podplati.

a ti prijazne kustosinje Saše ne poznaš?

Bila je neka precej mlada punca, ki je ne poznam. Je katera od kustosinj iz CKS?

Večina zbirke se nahaja v prvem nadstropju, v pritličju pa je blagajna in kino dvorana, kjer sem si ogledal tudi star film o kroparjih.
V muzeju hranijo tudi različne starinske dokumente in reklame.
Zanimiv eksponat je tudi tamkajšnji orkestron oz. glasbena omara, zgrajena okoli leta 1906, lahko bi rekel, neke vrste prednik jukeboxa. Baje je bila ob prelomu iz 19. v 20. stoletje z njimi opremljena marsikatera slovenska gostilna.
Podobno, kot nekdaj v jukebox, si tudi tu vstavil kovanec in izbral eno izmed 16 melodij. Namesto podajalnika plošč sta tu montirana dva zamenljiva krmilna luknjasta valja, ki krmilita cel mini orkester pomanjšanih instrumentov. Ko ga je kustosinja pognala, je dejansko res bilo, kot da poslušam kak orkester. Res zabavno.
Prav tako je pognala tudi zelo staro maketo industrijskega kovaškega pogona, katerega je gnala voda. Maketa prav lepo prikazuje njegovo delovanje.

Ko si že omenjal lect - nedolgo nazaj so na V202 predstavili družino z najdaljšo tradicijo lectarstva pri nas. Ki ima celo edina neko potrdilo o avtentičnosti ipd bla bla (karkoli že to pomeni) ... In edini lahko svoje lectarske izdelke ponujajo tudi za protokolarna darila. Ipd ipd ipd.
In imajo recepturo (družinska skrivnost) že prek 300let staro ...
In so iz ...
Slovenj Gradca.

Do zadnjič sem bil prepričan, da je lectarstvo pri nas doma v Radovljici. Pa baje temu sploh ni tako.

Perger so korošci, Andrejaš pa se je priselil v Radolco

@lovro, Florjančičeva žena je šefica

Vprašanje, ja.
Verjetno so to nekoč izdelovali po večini Slovenije, v novejšem času pa le še v določenih krajih, ki jim potem avtomatično pripisujemo izvor.
Lahko pa, da so bili določeni kraji bili pač malo bolj poznani po tem in jim spet zaradi tega pripisujemo izvor teh izdelkov.

Citat od: garac;252133@lovro, Florjančičeva žena je šefica

Aha, tega pa nisem vedel. Majhen je ta svet.

Iz Krope sem nadaljeval z vožnjo proti Dražgošam. Èez te kraje namreč vodi res simpatično speljana cesta, ki se nato od Dražgoš v serpentinah spusti do naslednjega fužinarskega kraja - Železnikov.

Ma, se mora človeku res muditi, da se ne bi vmes ustavil še pri Jamniku.
Gre za zelo slikovit razgledni greben s cerkvico Sv. Primož in Felician na njegovem koncu.
Tam sem srečal še možakarja, ki je ravno pilotiral model jadralnega letala. Ob toplem zraku namreč ob pobočjih grebena očitno nastane fina termika, ravno prava za modele jadralnih letal. Ker je bilo modelarstvo in maketarstvo nekoč tudi moj hobi, sva se za nekaj minut zapletla v res zanimivo debato.

CitatKer je bilo modelarstvo in maketarstvo nekoč tudi moj hobi,

.......že pred časom mi je padlo v "uč",da se kar nekaj "nicknejmov" tega in modelarskega foruma prekriva....!

Spomenik Dražgoški bitki je res impozanten na pogled, saj ga tvorijo kar tri nadstropja. Je tudi zelo lepo vzdrževan.

Spomenik je poimenovan Bičkova skala, ker se je na tem mestu boril Bičkov vod, del Cankarjevega bataljona. Zasnoval ga je arhitekt Boris Kobe, ki je znan tudi po tem, da je vodil prenovo srednjeveškega dela Ljubljane.
V spodnjem delu je spominska plošča s kostnico in kipi, katerih avtor je priznani kipar Stojan Batič.

Ob stezi do spomenika je tudi mozaik s prizori dražgoške bitke, delo prav tako znanega slikarja Ive Šubica.

Z razgledne ploščadi na vrhu spomenika se vam nudijo lepi razgledi nazaj proti sami vasi, proti Ratitovcu in seveda proti Železnikom v dolini. Žal so zaradi meglice slabo vidni, vendar se vidi obrise blokov malo nad centrom slike. Do njih se spustite preko slikovitih serpentin in nato preko lepih travnikov, kar se delno vidi tudi na predzadnji sliki.
Na zadnji sliki pa je še pogled iz doline nazaj proti Dražgošam, spomenik je skrit za drevjem, spet malo nad centrom slike.

Se nadaljuje.

Tale slikca z cerkvico in Ds je pa res dobra...ze dolgo studiram kako bi pripeljal vozilo dol na cesto proti cerkvi...ker je en od domacinov menda malce tečen pa cesta gre menda pri njem skozi dvorisce..tako da bom pac enkrat enostavno vprasal pa naj me nakuri ce hoce

Lovro spet poviša lestvico kakovosti foruma. Bravo!

@Garač
Ja, malo nižje pelje pot skozi hosto, sem jo zgrešil. Èe pa pelje čez dvorišče, je pa res bolje vprašati. Po mojih izkušnjah, če vprašaš, ljudje večinoma nimajo nič proti, vsaj v mojem primeru je bilo vedno tako.

@Gule
Hvala za kompliment.

Po uživanju v razgledih in malici sem nadaljeval z vožnjo v smeri Ratitovca oz. natančneje do hribovske vasice Prtovč, ki je tudi eno izmed izhodišč za pohod na omenjen hrib.

Do vasice pelje simpatična hribovska cestica, po nedavni obnovi še bolj slikovita.
Vasica je stisnjena pod greben Ratitovca in skupaj z njim tvori lepo gorsko kuliso.
Z vasi se v daljavi vidi tudi Dražgoše, torej točko od kjer sem prej tudi slikal ta kraj (druga slika predhodnega posta s slikami).

Ko se po cesti spustite kak kilometer nazaj, naletite na križišče, kjer lahko zavijete na drugo cesto in tako naredite krožno vožnjo.
To se vam (glej sliki) definitivno splača narediti.

Naslednja točka je bilo parkirišče ob cesti, ko se spustite malo nižje od Petrovega brda. Petrovo brdo sem omenil že v eni predhodnih reportaž, tudi starodobno gasilsko vozilo je bilo še vedno tam
( http://www.citroenar.eu/showthread.php?t=15541 ).

Èe boste lačni, je tam gostilna, ki z motorjem na stojalu vabi tudi motoriste, nad njo pa se odpira lep pogled na Bohinjsko hribovje.
V vsakem primeru pa se vam tam splača ustaviti in se čez cesto odpraviti do vodnega zajetja na vrhu gozdne grape nad gostilno. Do zajetja namreč vodijo leseni mostovži in res je zabaven 15 minutni sprehod. Dve deski sta bili sicer že malo trhleni, tako da vseeno malo glejte pod noge, kam stopite. Enako velja za navzdol, ker so deske nekoliko vlažne.
Žal se pokončne slike nikakor nočejo postaviti pravilno. Vem, da je neka fora, kako to poštimati, vendar se ne spomnim več, pa če kdo ve, naj prosim napiše.

Ta slika pred gostilno, pa je šla na "skrin sajver" na računalnik v službi. V moji novi službi...

Po sprehodu sem se zapeljal nazaj do petrovega brda ter zavil na levo v smeri smučišča na Soriški planini.
Èe ste ljubitelj vojaških ostalin, se vsekakor povzpnite med oba hriba na sliki nad smučiščem in po kakih 45 minutah hoje boste naleteli na ogromno ostankov nekdanje Rupnikove linije z mnogimi bunkerji in nekdanjo kasarno.

Cesta se nato prevesi in spusti proti Bohinju. Pred vami se bodo odprli lepi razgledi na Julijske alpe s Triglavom na čelu. Žal vam jih bodo malce kvarile žice daljnovoda, tako, da mi je brez njih uspelo slikati le Bohinjsko jezero in še to z  zumiranjem in posledično slabšo sliko.
Ne glede na to, je ta kraj vreden ponovnega postanka in uživanja v lepih razgledih.

Citat od: gule;252210Ta slika pred gostilno, pa je šla na "skrin sajver" na računalnik v službi.

Z veseljem, samo ti uživaj! :BigThumbs::BigThumbs:

Na cesti med Bohinjem in Bledom, je pri Bohinjski Beli že večkrat pritegnil mojo pozornost objekt nad vhodom v predor Bohinjske železniške proge.
Bohinjska proga je zanimiva tudi zato, ker lahko svoj avto zapeljete na avtovlak, ki vas po bližnjici, skozi predore, popelje direktno iz Bohinjske Bistrice do Posočja in nazaj.

Jaz sem si tokrat od blizu ogledal le prej omenjeni objekt, bunker nad zelo lepo urejenim in ohranjenim vhodom v predor. Se mi zdi, da so nastale kar simpatične fotke.

Na poti proti Bledu, je števec prevoženih kilometrov pokazal zanimivo številčno kombinacijo.

Èez Bled se je vila počasna kolona, kar sem izkoristil še za hitro fotko Blejskega gradu nad jezerom oz. Žabino streho. Drugače se, zaradi gostega prometa v nasprotno smer in skoraj stalnega pomikanja naše kolone, niti ni dalo.

Jezus Kristus, glej ga Bled. Kako bi pasala zdaj ena kremšnita...v Bosni to ne znajo narediti...samo baklave...

Evo, če se bom le spomnil, ti jih prinesem ob naslednji priliki, ko pridem na obisk.

Izlet sem zaključil z ogledom gradu Kamen, ki se nahaja malo naprej od Begunj na Gorenjskem. Zanimivo se je peljati tudi mimo Elana, kjer na dvorišču stojijo velike pokrite jadrnice.

Grad sem sicer že prej dvakrat obiskal, ker pa mi je zanimiv, sem se po nekaj letih spet z veseljem tam ustavil.
Grad je sicer večji del v ruševinah, vendar so vse zelo lepo sanirali, da ne propada oz. delno rekonstruirali. Vidi se, da je tudi lepo, sproti vzdrževan.

Grad deluje kar malce mistično in res prav rad nekaj časa posedim na njegovem obzidju. Ker se je že zelo mračilo, sem bil tudi edini obiskovalec in v miru naredil še nekaj slik.

Za radovedne je nekaj osnovnih podatkov o gradu razvidnih iz druge slike.

Poslikal sem še dva zanimiva detajla in sicer najpomembnejši del vsake stavbe, ter že kar konkretno drevesce, ki raste iz obzidja.

Iz gradu se odpira tudi lep pogled na dolini pred in za njim, žal pa se je že tako stemnilo, da aparat ni bil več zmožen narediti kolikor toliko uporabne slike.

Tako sem na koncu slikal še vas pod gradom s čakajočo Žabo in se nato zadovoljno odpravil domov.

ELAN ima sedaj tudi muzej, menda je vreden ogleda, še nisem preveril

ELAN, TAM, ISKRA, RAŠICA, TOPER...vse je to za v muzej, strašno. Edino GORENJE je še bilo naše, zdaj, pa še to kupili Èajnizi...GROZA!

Citat od: garac;252224ELAN ima sedaj tudi muzej, menda je vreden ogleda, še nisem preveril

Fino, da vem za drugič, ko se bom tam potepal.

Citat od: Lovro;252219Evo, če se bom le spomnil, ti jih prinesem ob naslednji priliki, ko pridem na obisk.

Dobiš drobiž v æevapih...:BigThumbs:

Lep opis, še lepše slike. Z veseljem sem prebral... :BigThumbs:

Res lep potopis s fotomaterialom. Samo tako naprej, Lovro.

Svetovno!

Super tura in slikovit opis..:emot112:

Z veseljem. :BigThumbs:

Citat od: gule;252229Dobiš drobiž v æevapih...:BigThumbs:

:BigThumbs:

Lovro kot vedno vrhunsko. Veš kaj? Kaj če bi mi na forumu zbirali denar za bencin za ladjo pa bi se ti vozil malo okoli pa take potopise delal? :emot112::emot112::emot112:

Lovro bi moral menjat službo, in potopise delat.

Citat od: Xandrej;252278Veš kaj? Kaj če bi mi na forumu zbirali denar za bencin za ladjo pa bi se ti vozil malo okoli pa take potopise delal?

Sem za, hehe. :BigThumbs: :emot77: