Velikokrat sem zasledil neumno ali bi celo lahko napisal nesramno vožnjo v kroči??ih. Nekateri vozijo konstantno po zunanjem pasu in s tem ovirajo voznike na notranjih pasih, da bi zalustili kročišče. Po drugi strani pa drugi vozijo po zunanjem pasu, da se izognejo problemom, ki jih povzročajo prvi...hmmm.
Kri?išče je prometna površina, ki nastane s križanjem ali zdru?itvijo dveh ali ve? cest, in predstavlja zaradi prepletanja ve? različnih prometnih tokov vozil, pešcev in drugih udeležencev cestnega prometa, pove?ano nevarnost in tveganje za vsakega od teh udeležencev, ne glede na to, na kakšen Našin se na cesti oziroma kri?i??u pojavlja. To potrjujejo tudi podatki o prometnih nesrečah, po katerih se najve? takšnih nesre? zgodi na kri?i??ih v naseljih.
Največjo nevarnost predstavljajo t. i. konfliktne oziroma karambolne točke. To so tista mesta na kri?i??u, kjer se medsebojno prepletajo prometni tokovi udeležencev cestnega prometa in na katerih lahko pride do neposrednega fizi?nega stika med njimi. število konfliktnih točk je večje na kri?i??ih, ki jih uporablja ve? raznovrstnih prometnih udeležencev, ki se gibljejo po različnih cestnih površinah z razli?nimi hitrostmi.
Zaradi prepletanja prometnih tokov se zmanjša prepustnost kri?i??a. Prepustnost je razen gostote prometa neposredno odvisna tudi od velikosti in konfiguracije kri?i??a, predvsem pa od prometne ureditve na kri?i??u. Pri večji gostoti prometa vozil se zlasti ob konicah kaže potreba za posebnim urejanjem prometa, ki daje prednost glavnim prometnim tokovom.
Kročna namesto klasi?nih kri?i??
Te zagate klasi?nih kri?i?? v veliki meri odpravljajo kročna kri?i??a, ki ob tem tudi u?inkovito umirjajo promet in zlasti zmanj?ujejo ekstremne hitrosti. V tem smislu so ?e u?inkovitej?a kročna kri?i??a z dvojnim kročnim voziščem, na katerih mora voznik prepustiti prednost drugim vozilom ob vstopu na vsako od obeh kročnih voziš? in zato dvakrat močneje zmanjšati hitrost, včasih pa je treba tudi ustaviti. Druga prednost dvojnega kročnega kri?i??a pred enojnim je v tem, da so dovozne in izvozne ceste porazdeljene na obe kročni voziš?i in je zato gostota prometa na vsakem od njiju manjša, kar omogoča lažje razvr??anje, bolj?o prepustnost in večjo prometno varnost.
Osnovna zNašilnost kročnega kri?i??a je enosmerno krožno vozišče, po katerem poteka promet okoli sredinskega otoka v smeri, ki je nasprotna smeri urinega kazalca. Premer in širina kročnega voziš?a morata ustrezati gostoti, strukturi in drugim zNašilnostim prometa, pri čemer morajo biti prometni pasovi zaradi krivine širši kot na ravnem delu ve?pasovne ceste.
Na večjih slovenskih kročnih kri?i??ih (npr. ?empeter pri Novi Gorici in Toma?evo v Ljubljani) imajo kročna voziš?a po tri ozNašene prometne pasove, medtem ko imajo kročna kri?i??a podobne velikosti zunaj slovenskih meja praviloma le po dva prometna pasova, ki pa sta obi?ajno ?ir?a in ponekod niti nista ozNašena. Glede na dejstvo, da je prehitevanje na kročnem kri?i??u prepovedano in da se morajo v skladu s prometnimi pravili vozniki na kročnem smernem voziš?u razvrstiti na levi (notranji) prometni pas (razen kadar nameravajo zapustiti kri?išče na najbli?jem izvozu ali jim prometna ureditev ali druge okoli??ine tega ne dopuščajo), je zaradi varnosti cestnega prometa nedvomno primernej?a ureditev z dvema prometnima pasovoma.
Konfliktne točke se tudi na kročnem kri?i??u pojavljajo na mestih, kjer se prepletajo prometni tokovi. To je predvsem na uvozu na krožno vozišče, kje se voznik vključuje v prometni tok vozil, ki ?e vozijo po kri?i??u, in pri menjavi prometnega pasu na kročnem voziš?u, ko voznik zapelje pred drugo vozilo ali med dve vozili, ki vozita po prometnem pasu na katerega se vključuje. ?e je na kročnem kri?i??u tudi plo?nik ali kolesarska steza, predstavljajo konfliktne točke tudi se?i??a poti vozil, ki se vključujejo oziroma zapuščajo krožno kri?išče, s potmi pešcev in kolesarjev na tak?nem kri?i??u.
Nasveti za vožnjo po kročnem kri?i??u
Kako torej voziti na kročnem kri?i??u, da bomo na njem kar najbolj varnič
?e izvzamemo tovorna vozila s priklopniki in vla?ilce s polpriklopniki, katerih vozniki so zaradi dol?ine prostorsko omejeni tudi pri vožnji na kročnem kri?i??u, velja zlasti za voznike osebnih avtomobilov, motornih koles in drugih manjših motornih vozil nekaj osnovnih pravil, ki jih velja upoštevati.
Voznik se pred kri?iščem praviloma razvrsti na prometni pas, po katerem bo lahko nadaljeval vožnjo v šeleni smeri. V tem smislu se na dvo- ali ve?pasovni dovozni cesti pred kročnim kri?iščem voznik razvrsti na tisti prometni pas, po katerem bo lahko v kročnem prometu nadaljeval vožnjo brez nepotrebnih dodatnih menjav prometnih pasov. To stori na zadostni oddaljenosti od kri?i??a in tako, da ne ogrozi nikogar?nje varnosti.
Ko se voznik pribli?uje kri?i??u, mora prilagoditi hitrost, da lahko pred kri?iščem varno ustavi in spusti mimo vozila, ki imajo prednost pred njim. Med pribli?evanjem kri?i??u, zlasti v njegovi neposredni bli?ini, ne sme prehitevati drugih vozil.
Prednost je na uvozu na krožno kri?išče urejena s prometnimi znaki, s katerimi je odvzeta prednost vozilom, ki se vključujejo na kri?išče.
Pred uvozom na krožno kri?išče ni treba vklopiti smerne utripalke, saj je vozniku na voljo le ena smer.
Glede na oddaljenost izvoza, na katerem šeli zapustiti krožno kri?išče, se voznik razvrsti na ustrezen prometni pas kročnega voziš?a. Voznik, ki bo zapustil krožno vozišče na bli?njem izvozu, bo ostal na desnem (zunanjem) prometnem pasu, medtem ko zapelje voznik, ki namerava nadaljevati vožnjo do oddaljenej?ega izvoza, seveda šele potem, ko se je preprižal, da to lahko varno stori, na levi (notranji) prometni pas. ?e so na kročnem voziš?u trije prometni pasovi, je v takem primeru smotrno uporabiti srednjega, kajti povsem notranjega pasu zaradi večkratne menjave prometnih pasov na sorazmerno kratki razdalji, posebno ob gostej?em prometu, skorajda ni mogoče uporabiti. Naj spomnim, da je kljub splo?ni prepovedi menjave prometnih pasov na kri?i??u tak?na menjava na kročnem kri?i??u dovoljena. Res pa je, da to ni vedno mogoče. Ob zelo gostem prometu je menjava prometnega pasu na kročnem kri?i??u lahko zelo otežena, na majhnih kročnih kri?i??ih, ki jih je pri nas cela vrsta (mnoga med njimi imajo samo en prometni pas), pa je lahko tudi povsem nemogo?a. V takšnih primerih tudi zakon o varnosti cestnega prometa dovoljuje odstopanje od tega pravila.
Menjava prometnih pasov
Menjava prometnih pasov na kročnem kri?i??u je zaradi zmanjšane vzvratne preglednosti, ki je posledica krivine, in prehitevanja, ki se ga kljub splo?ni prepovedi prehitevanja na kri?i??u, ki velja tudi za krožno kri?išče, na večjih kročnih kri?i??ih lotevajo nekateri vozniki, lahko prav tvegan manever. Zato je nujno, da se voznik, preden zapelje na sosednji prometni pas, res dobro prepriža, da nima ob boku, v mrtvem kotu vzvratnega ogledala, drugega vozila. Poleg pogleda v vzvratno ogledalo je zelo priporo?ljiv tudi zasuk glave in pogled ob bok vozila. Posebno nevarno in zato tudi prepovedano je zapuščanje kročnega kri?i??a z notranjega prometnega pasu, torej pasu, ki ni skrajno desni, pri čemer mora voznik pre?kati zunanji prometni pas, po katerem vozijo druga vozila.
V kročnem prometu mora voziti voznik s hitrostjo primerno razmeram na kri?i??u. Hitrost mora prilagoditi vsem tistim okoli??inam, ki mu jih nalaga zakon (gostoti prometa, vremenskim razmeram, stanju vozila in voziš?a in tudi svojemu znanju vožnje) in ob tem upoštevati, da vozi v krogu in da na njegovo vozilo deluje sredobežna sila.
Nagnjenost navzven
Le malokateri voznik ve, da je vozišče kročnega kri?i??a nagnjeno navzven in da zaradi tega dopušča manj?e hitrosti, kot bi jih sicer glede na premer kroga. Na prvi pogled nenavadno, ko pa malo pomislimo, postane vsa stvar razumljiva. Zaradi odtekanja meteorne vode mora biti vozišče nagnjeno (pre?ni nagib ali pre?ni sklon). krožno vozišče je v povpre?ju nagnjeno 2,5 do 4 % (100 % = 45 kotnih stopinj) in ?e bi bilo nagnjeno navznoter (tako kot so sicer praviloma nagnjena voziš?a cest v krivinah), bi dvignjeni zunanji rob kročnega voziš?a na priključkih dovoznih in izvoznih cest oviral voznike in ogrožal varnost vožnje. To je posebno nevarno na večjih kročnih kri?i??ih (npr. ljubljansko krožno kri?išče na Toma?evem), kjer velik premer navidezno dovoljuje vožnjo z večjo hitrostjo. Zato je hitrost omejena s prometnimi znaki.
Ne vzvratno, temve? ?e en krog!
Ljubljansko krožno kri?išče, ki je bilo prvo tako veliko pri nas, ni ve? novost. Ker pa je razmeroma slabo oziroma pomanjkljivo ozNašeno, se mnogi na njem ne znajdejo prav dobro. Prenekateri voznik je ?e, ko je ugotovil, da je zgrešil šeleni izvoz, enostavno ustavil in zapeljal vzvratno. To je seveda napaka, ki se kaj lahko konča s hudimi posledicami. Zavedati se moramo, da je ustavljanje in ?e posebno vzvratna vožnja na kročnem kri?i??u kljub razmeroma nizkim hitrostim zelo nevarna in zato prepovedana. Seveda se dogaja in se bo ?e dogajalo, da bo voznik zapeljal mimo šelenega izvoza. V takem primeru nikakor ne sme ustaviti, ampak mora ?e enkrat zakročiti in krožno vozišče ga bo ponovno pripeljalo k pravemu izvozu.
Preden zapusti krožno kri?išče, se mora voznik na primerni razdalji pred šelenim izvozom razvrstiti na zunanji prometni pas, s katerega je mogoče varno zapustiti kri?išče. ?e tega zaradi kratke razdalje in gostega prometa ni mogoče varno napraviti, mora odpeljati ?e en krog.
Kročnih kri?i?? bo glede na njihove objektivne prednosti v primerjavi s klasi?nimi kri?i??i v prihodnje v Evropi in pri nas zagotovo ?e ve?. Ko bomo Slovenci spoznali, da so kročna kri?i??a v primerjavi s klasi?nimi namenjena umirjanju prometa in zagotavljanju varnosti njihovih uporabnikov, bo postala vožnja po takih kri?i??ih prav prijetna. Slovenska zNašilnost in svojevrsten paradoks je, da je na kri?i??ih, ki so namenjena umirjanju prometa, prav prevelika hitrost vzrok ?tevilnim prometnim nesrežam (o tem prižajo ?tevilni sledovi na otokih in drugih elementih teh kri?i??). Najverjetneje to ni posledica objektivnih dejavnikov, pa? pa napa?nega ravnanja voznikov, pri čemer ne gre toliko za zmotno, pa? pa za zavestno napa?no ravnanje.
Kaj pravi zakon?
(1) Na kročnem kri?i??u mora biti promet s prometno signalizacijo urejen tako, da ima voznik na voziš?u kročnega kri?i??a prednost pred voznikom, ki se vključuje na to vozišče.
(2) Voznik, ki zapelje na krožno kri?išče, katerega vozišče ima dva ali ve? prometnih pasov, se razvrsti na notranji prometni pas in na ta Našin omogoči vključitev v promet na kri?i??u tudi drugim voznikom, razen ?e zapušča kri?išče na najbli?jem izvozu ali mu prometna ureditev ali prometna situacija tega ne dovoljuje.
(3) Pri vključevanju na krožno kri?išče po smernem voziš?u, ki ima dva prometna pasova, se vozilo na desnem prometnem pasu razvrsti na zunanji prometni pas, vozilo na levem prometnem pasu pa na notranji prometni pas, voziš?a kročnega kri?i??a.
(4) Preden zapusti kri?išče iz prej?njega odstavka, se mora voznik razvrstiti na zunanji prometni pas, razen na izvozu, na katerem je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno zavijanje desno tudi z notranjega prometnega pasu.
(5) Na izvozu s kročnega kri?i??a, na katerem je dovoljeno zavijanje desno tudi z notranjega prometnega pasu, mora biti zunanji prometni pas namenjen izključno zavijanju desno.
(6) Z globo 83,46? se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega ?lena.
(7) Z globo najmanj 4.172,93? se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali petim odstavkom tega ?lena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.
Zakon o varnosti cestnega prometa
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006133&stevilka=5573 (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006133&stevilka=5573)
Ko bi se ljudje ?e enkrat nau?ili voziti po kroči??ih...
Citat od: CitroX;17207Ko bi se ljudje ?e enkrat nau?ili voziti po kroči??ih...
To si tudi jaz šelim. Nekateri cincajo in čakajo... Pa tako enostavno je.
Pa bodi faca pa pelji kak km/h ve? (kot je predpisano) po notranjem pasu. Domov boš prišel ko ne bo nikogar ve? v kroči??u. Razen ?e boš prej koga izsilil. drugače pa ne boš prišel dol. Zato se marsikdo vozi po zunanjem pasu. Sam sicer teh problemov nimam, zelo rad imam te sorte kri?i??, ampak Toma?evskega se ?e se le da izognem.
Ne ga srat...tako je...ljudje to delamo. In dokler bomo tako delali pa bo tako. ?e bi vsak pokazal malo strpnosti pa bi bilo veliko lažje.
Lepo bi bilo, ?e bi bilo kot je v teoriji pa ni.
Kročna kri?i??a so kar dobra pogruntav??ina,sem pa na Toma?evskem ?e parkrat doživel,da se je kdo v nasprotni smeri pripeljal.
Zelo dobra poteza, kar dosti zmanjšajo zastoje in čakanja v kri?i??u. To se v MB zelo dobro pozna na STAREM MOSTU....med drugim.
Ja ker semafor na koncu mosta (gledano proti centru) ni in ni hotel nikoli iz rdeče na zeleno. Mislim da je sedaj podobno kot pred leti ko sem ga ?e po MB sral.
Nekaj bi ?e opozoril. namreč pravilna vožnja v kroči??u je po notranji strani. Kako je vemo, vendar.....ko menjate pas na zunanjega in pride pri tem do prometne nesreče, ker ste zadeli v avto na zunanjem pasu, ne glede, da ste vi na pravilno notranjem, pa ste krivi vi. Malo kontradiktivno, vendar je tako. Samo v vednost.
hadei pa prosim te lepo......pusti vendar kdo je kriv no, vem da ne dela? v bolničnici ampak vendar... kaj mi pomeni pleh nič.....nočem da ropota....razume?
edino kar ne morem sli?at je to da mi nekdo re?e....AH SEJ NE BI BIL KRIV....KRIV NEKRIV PA GA POTEM NI VE?.
Hmmm, JERRY, nisem zato napisal, ampak do kakšne kontradiktivnosti prihaja.
Pa, ?e boš pri Naših malih kroči??ih nekoga uspel tako zadet v drug avto, da bodo smrtne ?rtve....ne vem no.
hadei ne kli?i hudiča sam pride....karkoli se zgodi je preveč o smrti sploh nisem razmišljal. Edino pleh se da menjat, človeka ne nadomesti nih?e.
JERRY, da ne boš narobe razumel. Popolnoma se strinjam s tabo glede smrti in podobno, vendar je tema vožnja v kročnem kri?i??u in tisto OPOZORILO pa? spada zraven tako, kot tudi ZAKONSKE DOLO?BE.
?e nekaj o kročnem kri?i??u, ve? ali manj isto z nekaj "dodatki". Med drugim je lepo razločena angle?ka zakonodaja glede vožnje v kročnem kri?i??u, ki je po vsej logiki pravilna. Naš zakon pa je napisan tako, kot sem zgoraj navedel v opozorilo.
Kri?išče s kročnim prometom
Dolgo je trajalo, da so Našrtovalci Naših kri?i?? spoznali prednosti kročnega prometa pred klasi?nimi semaforiziranimi cestnimi križanji. V nekaj desetletjih, ko so v glavah svetile samo tri lučke, so se samaforji razbohotili čez vsako razumno mero. ?e v naključno izbranem kri?i??u pre?tevamo prevočene oziroma prehojene rdeče luči, lahko zaključimo, da so semaforji krepko zrasli čez glavo voznikov motornih vozil, kolesarjev in pešcev.
Prednosti in ena večja slabost kročnega prometa
Za ureditev kročnega prometa, pa čeprav takega z enim samim pasom, je potrebna večja površina, kot za klasi?no kri?išče. To je v glavnem edina slabost in razlog, da kročenja ne moremo urediti v kateremkoli kri?i??u. Prednosti pa so mnogo bolj ?tevilne in nekatere navajamo. Otok, okoli katerega so razporejeni pasovi, predstavlja fizično oviro, zaradi katere morajo vsa vozila, ki se Bližajo, zman?ati hitrost, to pa pomeni večjo varnost. Udele?enci v prometu, ki se pribli?ujejo kročnemu kri?i??u, niso razdeljeni na tiste z in brez prednosti. Odpade torej miselnost v stilu: "Jaz imam prednost, uveljavil jo bom za vsako ceno, previdni pa naj bodo drugi." Vključevanje v krožno kri?išče je zaradi ničjih hitrosti lažje in bolj tekoče, bistveno manj je tudi kriti?nih točk, kjer lahko pride do kontakta med vozili. čakalne dobe vozil v vrsti pred kročnim prometom so bistveno kraj?e od tistih pred semaforji. Pretok vozil je večji, koncentracija izpu?nih plinov pa manjša. Stro?ki obratovanja kročnega kri?i??a so ničji, grobo reženo: odpade elektrika, res pa je treba skrbeti za roče.
Prometna pravila
V Angliji, kjer so se prvi spomnili na kročni promet, ni bilo težav s prednostjo. Tam vozijo okoli otoka desni krog, vozila pa vstopajo z leve strani in morajo po desnem pravilu (tudi v Angliji velja glede prednosti desno in ne levo pravilo) počakati tiste, ki vozijo znotraj kroga. V dr?avah z desnim prometom so se morali dogovoriti za novo pravilo, ki se glasi: vozila, ki vozijo znotraj kročnega kri?i??a imajo prednost... Da ne bi med vozniki prihajalo do pomot, je na vsakem priključku za vstopajo?a vozila tudi postavljen znak za odvzem prednosti. Za samo vožnjo znotraj kročnega kri?i??a pa posebnih pravil ni, obstajajo pa seveda pravila, ki veljajo v cestnem prometu nasploh. Glede izbire prometnih pasov ni posebnih zahtev, v osnovi velja, da moramo zavijati desno iz skrajno desnega prometnega pasu, lahko pa je s prometnimi znaki in ozNašbami na voziš?u določeno drugače. Na vsak Našin pa z uporabo desnega smerokaza.
Smotrna vožnja v kročnem kri?i??u
Kročni promet omogoča vožnjo enih vozil skozi kri?išče in sočasno vključevanje drugih, seveda ob ustreznem ravnanju tistih, ki so znotraj kroga. Le-ti naj se pomaknejo na pasove, ki so razvrščeni bli?je otoku, vendar ne za vsako ceno. ?e nameravate za tem, ko ste vstopili v kročni promet, zaviti ven ?e v prvem ali pa drugem izvozu, potem mirno in brez slabe vesti ostanite na zunanjem, to je skrajno desnem prometnem pasu. Res ne bi bilo smiselno, da bi se za 30 ali 40 metrov umikali proti notranjim pasovom, potem se pa verjetno ne bi uspeli vrniti na desni pas. To zadnje sicer ne bi pomenilo konca sveta. Odpeljali bi se pa? ?e častni krog, pa čeprav bi morali zato na kročnem kri?i??u pri ljubljanskem naselju Toma?evo prevoziti kar 600 metrov.
Menjavanje pasov
To je v avto?olah snov sedme in osme vaje, izvaja se na ve?pasovnicah in marsikateremu kandidatu za voznika povzro?a težave. Prehajanje iz enega v drug pas med kročenjem okoli otoka pa je včasih trd oreh tudi za tiste voznike s ??templom?. Vi?ja kot je hitrost, bolj je moteno ravnote?je, svoje naredi tudi nagibanje vozila, avtu pa lahko celo spodrsne. Pri vsem tem moramo opazovati ostale udeležence v prometu, jim s smerokazom sporočiti, kaj nameravamo, in se preprižati, ?e so Naše znake doumeli. Gre za vozila na sosednjem pasu, pred katera šelimo zapeljati, pa tudi za tista vozila, ki vstopajo na istem priključku, kjer gremo mi ven. Svojo namero moramo pravočasno nakazati z desnim smernim kazalcem, da jim s tem omogočimo pravočasno vključevanje v kročni promet. Kri?i?? s kročnim prometom pri nas ?e nismo povsem navajeni, pa vendar smo se v njih ?e začeli obNašati po Domače. ?esto namreč prihaja do zavijanja desno kar iz srednjega pasu, pri čemer se nevarno zapira pot tistim, ki morda vozijo naravnost. ?e res, da so to v glavnem avtošole in vozila z registracijami iz drugih območij, pa vendar njihovo ravnanje ni tako zelo napa?no, da jim tega ne bi mogli uvidevno oprostiti.
Pogoj je enostavnost
Kročna kri?i??a naj bi bila urejena čimbolj enostavno, z enakim rečimom na vseh priključkih. Tudi takrat, kadar je okoli otoka razporejenih ve? pasov. Dovolj je znak za odvzem prednosti na vsakem priključku, ostalo naj urejajo vozniki med sabo ali pa naj bo na vseh priključkih posameznega kri?i??a enak red. Toma?evski krog nad ljubljansko obvoznico je slab primer urejenosti, ki zmede večino voznikov, ki se tam znajdejo prvič. Pa ne govorimo o njegovem znanem ?kontrač nagibu. Gre za tri izhode, ki so urejeni na tri različne Našine. Najbolj normalen in tak, kot mora biti, je izvoz za Moste, NM, KP... Ven lahko zapeljemo samo s skrajno desnega pasu, ki je obenem namenjen tudi vožnji naravnost. vožnja naravnost iz tega pasu sicer ne bo smiselna, zaradi večjih razse?nosti kroga. Tudi red za naslednje zavijanje proti ?rnu?am ni slab. Med kročenjem ostanemo na zunanjem pasu, z desne pa se odpre nov pas, od koder vozila zavijajo vzporedno z nami v isto smer. Presene?enje sledi na tretjem izvozu, kjer ni dovolj, da ostanemo na zunanjem pasu. Odpreta se namreč dva nova pasova: za v Kranj ali pa proti Stočicam moramo z vozilom vsaj za en pas proti desni. Vozniki, ki to opazijo zadnji hip, pogosto tresnejo desno na slepo in brez smerokaza, zato ni prav nič ?udnega, da na tem mestu poka. Res pa je, da pri Toma?evem večkrat poka zaradi dirkažev, ki jim je omejitev na 40 ve? kot dvakrat prenizka, ampak to je ?e druga zgodba.
Te čisto razumem. šelim si samo, da bi bilo tako kot je na papirju.
In brez zamere, teorije pa? ne maram.
Prednosti kroči??
?e nekaj o koristnosti kroči??. Sicer gre za območje ?tajerske točno na Ptuju, kjer so ugotovili, da imajo kroči??a kar precej prednosti pred semaforiziranimi. Verjetno lahko re?emo, da na splo?no tako velja. Ve? o tem pa v spodnjem prispevku...
Statistika prometnih nesre? v kroči??u
Sicer ta procent ni ravno realen, ker se je od leta 2003 do sedaj tudi povežalo število kroči??. Hvala qur*u brez smrtnih ?rtev...
Kroči??a so vsekakor dobra stvar. Toda Slovenci smo nagnjeni k pretiravanju. Ko smo "POGRUNTALI" njihove prednost, jih bomo zgradili toliko, da bodo ovira na cesti in prometu. Zgodilo se bo enako kot s semaforjih.
Prvo turbo krožišče bo v Kopru
Ko enkrat zapelješ noter ne moreš kar tako ven.
To bo zanimovo :Hammer3:.
To bo pravi koprski infarkt. Si kar predstavljam vse nedomacine in 50% domacinov, ki jim ne bo prav nic jasno. Ampak ideja o polmetrskem betonskem zidu mi je pa vsec - vsaj ne bodo vozili kot teleta eden cez drugega ...
Kako voziti v krožnem križišču!
Nekateri še ne vedo, nekateri pa nočejo vedet...
Verjetno je tako da nočejo / nočemo vedeti. Zmeraj je lažje voziti po zunanjem, ker je tako lažje (in morda bolj varno) zapustiti samo križišče.
Varneje je tudi se z avtobusom vozit, pa se malokdo.
Že že, ko pa so karte drage za pop**dit, vozni redi pa nesmiselni ...
Bomo videli kako bo to turbo krožišče v praksi delovalo.
Kolega mi pravkar dela diplomo na temo "turbo krožišče", pravi da se zelo malo informacij dobi o tej vrsti krožišča.
Bom poročal kako je, takoj ko bo zgrajeno.
LP
Turbo križišče z zamudo...
Že kakšen teden imamo v Kopru prvo delujoče turbo krožišče.
Zadeva funkcionira kar dobro. Manj je konfliktnih točk in hitreje se pelje skozi.
Samo še ljudje da se malo navadijo, pa bo super. Zgleda dosti boljše kot navaden krožni promet. Sedaj se še dobi primerke, ki pač prevozijo ločevalni robnik in sekajo malo sem malo tam pasove, kjer pač rabijo za ven peljat ...
Še vodomet v sredini da zgradijo pa bo končan ...
3fotografije enega od uvozov v turbo krožni...
Kako voziti v turbo krožišču...
Turbo krozisca so mi veliko bolj vsec od navadnih. Zdaj se ze kar na veliko pojavljajo, v MB sta vsaj 2. Pravi cas je potrebno pogledati na tablo, kam kateri pas vodi, pa je vse reseno. V navadnih z narisano crto si "vozniki" obcutno prevec dovolijo ...
Mariborsko turbo krožišče...ali bo voznikom povzročal težave?!
pa niso pri turbo krožišču vozni pasi fizično ločeni?
u Kp je nek beton robnik vmes
je pa ful bol pretočno kot paprej ko je bil semafor. jaz mislim da so turbo krož najboljša ideja
V Mariboru tudi, vendar so nizki tako, da lahko brez poškodb zapelješ preko.
ja ja sej taki no. sm slabo zapisal
sam iz zgornje slike ni razvidno
Tisto je samo skica.