Sicer na srečo ?e nisem povozil katero izmed divjadi, je pa ?e velikokrat bilo zelo na blizu. Koliko se spomnim sem imel do sedaj le bli?nje srečanje z dvema ptičema, ki sta se zaletela v avto in pa z psom (ni divjad, ampak...), ki se je zaletel v bok vozila. Pes je preživel, avto pa je bil brez po?kodb razen rahlih prask, ki sem jih s poliranjem odstranil.
Poleg tega sem si zaradi vsakodnevne vožnje po "gozdni" cesti uredil avtomobilsko zavarovanje za divjad.
drugače pa je stanje o povočeni divjadi in zakonu v zvezi tega v Sloveniji sledeče....
številke so ob slikah zagotovo najbolj hvale?no prepri?evalno orodje in glede na to, da smo po večini prepričani, da trki z ?ivalmi niso posebno pogosti, bo najbolje, da si pogledamo nekaj ?tevilk, ki nas preprižajo v nasprotno. V Evropi, na primer, se zgodi ve? kot 500.000 tovrstnih trkov na leto, v katerih izgubi ?ivljenje približno 300 ljudi, 30.000 pa jih je poškodovanih. Gospodarska ?koda, ki pri tem nastaja, ni majhna, saj presega milijardo evrov (vir: Groot Bruinderink, Hazebroek, 1996). Tudi v Sloveniji ni drugače. V obdobju od leta 1997 do 2001 je bilo na leto povočene srnjadi med 3600 in 4800, med 91 do 116 jelenjadi, od 6 do 7 damjakov (jeleni z lopatastim rogovjem), 4 do 17 gamsov, 3 do 8 muflonov, 19 do 62 divjih prači?ev in 2 do 7 medvedov (vir: LZS, 2000; Bol?ina, 2001). Ob veliki nevarnosti za voznika in potnike v vozilih priNašajo trki z ?ivalmi tudi kup drugih negativnih posledic. ?e (eti?no nekorektno) omenimo samo gospodarski vidik, nastane pri trkih z ?ivalmi precej?nja gmotna ?koda. Strokovnjaki ocenjujejo, da stroški pri tovrstnih nesrečah presegajo 2000 evrov, pri čemer upoštevajo nastalo škodo na vozilu, izgubo divja?ine ter stro?ke zdravljenja in socialnega varstva v nesre?i poškodovanih oseb. Seveda pa število poškodovanih in umrlih ?ivali bistveno vpliva na dinamiko različnih ?ivalskih populacij.
Zaradi obse?nosti in zaostrovanja te problematike, so se ne Direkciji Republike Slovenije za ceste odločili, da v sodelovanju z In?titutom za ekolo?ke raziskave ERICo Velenje opravijo natan?nej?o raziskavo o povočeni divjadi na Naših cestah. Podatki, ki so jih zbrali skupaj z Zvezo lovskih dru?in, obsegajo 8035 zapisov o povočeni divjadi iz 206 slovenskih lovi??, kažejo na dejstvo, da obstajajo v gostoti tovrstnih nesre? med lovi??i velike razlike. Te so predvsem posledica precej?njih odstopanj v krajinsko-ekolo?kih zNašilnostih lovi??, dol?in prometnic v njih, gostoti prometa in ?tevil?nosti divjadi. Na Naših cestah je najbolj ogročena ?ivalska vrsta srnjad, ki je v povpre?ju največkrat povočena v domžalskem, gorenjskem in slovenskogori?kem lovsko-gojitvenem območju, visok pa je odstotek tudi na dolomitskem, ptujskem, pomurskem in savinjsko-kozjanskem območju.
Tveganje za trk z divjadjo se med letom spreminja, predvsem zaradi ?ivljenjskega ritma posamezne ?ivalske vrste ter njenih socialnih in prehranskih navad. Med meseci izstopata april in maj, ko so ?ivali najbolj ogročene, močnost trka pa ostaja visoka tudi v poletnih in jesenskih mesecih. Jeseni, na primer, nastopi za jelenjad obdobje ruka (parjenja), kar ?e dodatno pove?a močnost trkov. ?e pogledamo število nesre? glede na uro dneva ugotovimo, da se najve? trkov zgodi v zgodnjih jutranjih urah (med peto in sedmo ) in v ve?ernih urah (med ?esto in deveto zvečer).
Da bi ugotovili najpomembnej?e, namreč, kdo lahko naredi najhitreje najve? za zmanjšanje ?tevila trkov z ?ivalmi, ni treba posebej bistre glave. ?e na podlagi navedenih podatkov bi morali znati pravilno predvidevati, kdaj in kje se bistveno pove?a močnost za trk z divjadjo. ?e voznik spregleda postavljen prometni znak, ki opozarja na odsek ceste z večjo močnostjo naleta divjadi, ali ?e ne opazi neformalnega opozorila, ki je navadno v obliki silhuete srnjaka postavljen ob rob ceste, pa bi se ne smelo zgoditi, da spregleda zNašilnosti pokrajine. močnost trka z divjadjo je seveda največja na cestah na območju gozdnega roba ali zasajenega s pa?nimi površinami, pa tudi na odsekih, kjer gosta gozdna vegetacija sega skoraj do ceste.
O prepre?evanju in povračilu škode, ki nastane zaradi divjadi in na njej, govori tudi nov zakon o divjadi in lovstvu, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenje 4. 3. 2004 in je zašel veljati 20. maja letos. V devetem delu tega zakona, ki se na Naša na prepre?evanje in povračilo škode, je v 51. ?lenu zapisano, da se glede povzročitve in odgovornosti za škodo uporabljajo dolo?be obligacijskega zakona, ?e ni določeno drugače. ?e jasnej?i je 54. ?len, ki v ?esti točki pravi: za škodo na divjadi in na vozilu, ki jo povzroči trk divjadi in premikajočega se vozila, odgovarja:
- voznik vozila, v kolikor se ugotovi, da ni vozil v skladu s predpisi,
- upravljalec lovi??a, v kolikor se ugotovi, da je ?koda nastala zaradi dejanj upravljalca,
- upravljalec za škodo na divjadi in voznik za škodo na vozilu, v kolikor sta oba storila vse potrebno, da do škode ne bi prišlo.
Morda ni odve? opozoriti ?e na določilo 48. ?lena, ki pravi: prepovedano je dotikanje, prenašanje ali prila??anje najdenih osebkov vseh vrst divjadi ter razdiranje gnezd in pobiranje jajc pernate divjadi, razen v primerih, ko se jih lahko s prenosom na bli?nje varno mesto v naravnem okolju zavaruje pred uničenjem.
Kako močan je vpliv na ?ivalski svet s tako velikim posegom, kot je cesta skoz gozd, morda najbolj jasno vidimo, ?e v jutranjih urah obiščemo gozdni pas ob brničkem letali??u, kjer ob grmenju pristajajočih in vzletajočih letal srnjad mirno nadaljuje jutranji ritual hranjenja.
Ali ste ?e kdaj povozili katero izmed ?ivali?!
Jaz nikoli, enkrat imel sicer blazno srečo, z motorjem sem ravno zašel prehitevat avto, ko je skočila srna na cesto, in jo je avto prestregel.
Je pa moja boljša polovica ?e dvakrat zbila srno, pred leti ?e z unotom, luč je častila zavarovalnica(zavarovanje stekel), masko smo dobil rabljeno.
Letos pa s Xantio, škode po zavarovalničkih normativih skoraj 2k eur. odbijač, vezna stena, luč, blatnik, sprednja šipa. plačala zavarovalnica-divjad.
Ja, okolica brničkega letali??a utegne biti problemati?na. Ko sem delal tam, sem enkrat zvečer skoraj povozil srno. Na srečo sem vozil dokaj počasi, ko sem zagledal srno, ki je stekla čez cesto. POZOR, to si zapomnite tudi vsi ostali - ker so po navadi v skupini oz. vsaj po dve, sem predvideval, da bo pritekla na cesto ?e ena, zato sem zašel zavirati. ?e sreža, saj mi je takoj za tem tik pred avto skočila ta druga srna. Na srečo sem jo le nekoliko oplazil (pravzaprav se je ona skoraj zaletela v avto). očitno ni bilo hujšega, saj je srna stekla naprej, na avtu pa se tudi ni nič poznalo.
Sva pa s Polono enkrat ponoči na stari cesti med Ljubljano in Vrhniko, malo naprej od Loga, na tistem ovinku, kjer se vidi tudi cestninska postaja, naletela na cel trop srn, ki so hodile po celotni ?irini ceste.
V lovrenc kamor se vozil divjad redno skaže po cesti sem pa tja... načeloma imam avto zavarovan za divjad in Domače ?ivali ampak vseeno pazim kolko se da...:ahh1:
Kako ukrepati v prometni nesre?i z divjadjo in kako ukrepati, ko najdete poškodovano ?ival
Jaz sem ze slalom med srnama vozil. =) Zadel pa k sreci se nobene. Se mi pa vsako sezono par komadov postavi na pot ... Potem pa ABS in brake-assistant pojeta, da se C5 zakoplje v asfalt ...
Skoraj vsak dan odbijem kakšno divjad ki jo je pri nas ve? kot prebivalcev skoraj. našelom pazim ampak on pa niti ne tako da se večkrat od blizu srežamo ampak do zdaj nisem ?e nobene zadel, upam da bo tud v naslednje tako.
A kenguru tud spada zraven v to temoč
lp Ke?a
Hahaha...načeloma bi ?e eni ta??o v to temo vključli. Tu pa je potem dilema...bi ali ne bi.
Citat od: janez;26501A kenguru tud spada zraven v to temoč
lp Ke?a
Ce je divji, vsekakor. =)
Z divjadjo se sre?ujem skoraj vsak dan. Na srečo do sedaj nisem imel ?e bli?njega srečanja z njo.
Skoraj 90% poti iz slučbe do doma ali obratno se vozim takorekoč skozi gozd.
Zadnje srečanje je bilo teden dni nazaj, ko se mi je pred avtomobil nastavil jelen (in to ogromeeeennnn). Sreža, da nasproti ni bilo nobenega, ker sem refleksno zavil na nasprotni pas.
Sr?ek je pospeženo nabijal ?e kar nekaj kilometrov.
Citat od: dvorjan;26515Ce je divji, vsekakor. =)
Ja bil je divji (verjetno potem ?e bolj) in dobro da smo meli divji odbijač na spa?ku. Sicer je bil spak tudi tepen po vratih a nismo nikol zvedli kdo bolj. spaček ali kenguru.
lp Ke?a
največja divjad na cesti pri nas so pa policaji! Jebemti ?engen.
lp
Citat od: CitroDS;26523največja divjad na cesti pri nas so pa policaji! Jebemti ?engen.
Tle sm se pa nasmejal...pazi ker je divja?ina ob cest (policaji)
:BigThumbs:
@deyo takole izgleda v skandinaviji, trobi?, trobi?, oni pa nič
@hydraulic, a si predstavlja? jedilnik Jelenov zrezek z jur?ki, divji pujs v brusnični omaki, policaj v gola?u...
in pa jagerske trofeje... u danes sem ustrelil kapitalca, komandir postaje
Prometna nesreža s takim skandinavskim losom (finci mu re?ejo hirvi) so smrtonosne za oba udele?enca - los ima tanke nočice in masiven trup, ki je ravno v višini vetrobranskega stekla. Havba avta noge povozi brez problema, trup pa popolnoma zme?ka kabino...
Zato pa imajo Saabi posebno oja?an del strehe nad vetrobranskim steklom.
Kura, fazan in srna, vmes pa nekaj ptičev.
@garac bo treba sestavit jedilnik glede divja?ine....Resnično ampak butasto: V Teksasu imajo zakon da lahko vse kar pobere? ob cesti nese? domov in poje?. Si predstavlja? lovce v ?vabnwagn SUV-ih kako treskajo po ?ivalcah, ker ?e je na tleh jo lahko nese? domov in nardi? gola?. Malo dvoumno ampak......
Vsak dan se vozim po taki cesti, kjer je velika verjetnost naleta divjadi na cesto. Ker sem na tej cesti ponavadi od 5.20 do 5.40 velikokrat srežam kakšno srno ko skoči čez cesto.
Sreža do sedaj nisem ?e nič povozil. Enkrat skoraj lisico in enkrat skoraj srno ... ko sem blokiral in zaviral koliko je ?lo.
Ponavadi pa na kriti?nih mestih, kjer divjad pogosto prehaja cesto vozim ?e posebej previdno. Ponavadi pa je ve? povočenih ?ivali ko je na nebu polna luna. Takrat sem ?e bolj pazljiv.
V Hadejevem članku me pa moti ta odstavek spodaj ... kdo je delal raziskavo? Kdo je dal pobudo? Predvsem me moti, da nekdo misli da bo zdej s prepovedjo ksenonskih žarometov re?il problem povočenj...ne vidim nobenega smisla v tej pobudi, da bi se ksenoske luči prepovedale, saj so jih konec koncev izumuli za Našo varnost, ne pa ?ivalsko ... (no to je lahko ?e zgodba za drugo temo)
LP
Goran
Varnost...hm. Samo nekateri imajo te ksenonke tako slabo nastavljene, da te, ko se Pelješ nasproti, zelo grdo zaslepijo.
Namesto ukinitve bi bilo bolj smiselno preverjati nastavitve teh luči.
Citat od: Lovro;26695Varnost...hm. Samo nekateri imajo te ksenonke tako slabo nastavljene, da te, ko se Pelješ nasproti, zelo grdo zaslepijo.
Namesto ukinitve bi bilo bolj smiselno preverjati nastavitve teh luči.
Popolnoma se strinjam s tamo. Tu verjetno ne gre za xenone, ki so vgrajeni ?e v originalu ampak za kite, ki jih vgrajujejo posamezniki na parabole, ki niso niti najmanj primerne za tak?no vrsto ?arnice.
In ?e nekaj člankov na temo "divjad..."
vprašanje nekega Dolenjca in nekaj nasvetov
v Motoreviji je članek o preizkusu trka vozila z divjadjo, testirali so pri 45km/h.
Na parkirišču pa sem danes srečal razbito C4 GP, najprej sem razmišljal kako se je nesrečnež zaletel, na kakšen način je poškodoval avto, glede na to da je bil spredaj tudi blaten. Potem sem šele opazil, da je za ostrimi robovi zataknjeno nekaj dlak.
Verjetno je avto doživel bližnje srečanje s kakšno divjadjo, ali pa mogoče večjim psom. (čeprav po barvi dlake mislim da je bila srna/srnjak)
Statistika trkov z živalmi, kako ravnati ob trku itd...
vir: žurnal24 (Gregor Prebil in Andrej Leban)
Vozniki, pazite se
Lovska zveza Slovenije je v letu 2009 zabeležila preko 9.000 cestnih nesreč divjadi, kar je za dobrih 12 odstotkov več kot leto prej.
Prometne nesreče, v katero je vključena divjad so v Sloveniji zelo pogoste. V letu 2009 so na Lovski zvezi Slovenije zabeležili 5774 cestnih nesreč visoke divjadi (od tega 5619 srnjadi) in 3601 povozov nizke divjadi (od tega 866 lisic in 666 zajcev), je dejal direktor strokovne službe LZS Srečko Žerjav. Srnjad, ki je najpogosteje udeležena v nesrečah meseca maja začne vzpostavljati svoje teritorije, zato je takrat tudi največja nevarnost nesreč, ni pa statistično določeno kateri deli deli Slovenije so najbolj izpostavljeni.
Ponoči in zjutraj najbolj nevarno
Še posebej nevarne za trke z živaljo so podeželske ceste in prehod preko ceste med gozdom in polji. Pri hitrosti 100 km/h je udarec pri trku z živaljo približno dvakrat tako močan, kot pri hitrosti 70 km/h. Večino nesreč se zgodi zgodaj zjutraj in zvečer preko noči, vedno več nesreč, pa se pojavlja tudi čez dan, v katero so udeležene manjše živali (zajci, ptiči). Najboljši nasvet za voznike je, da so na cesti čim bolj previdni in upoštevajo znake, ki opozarjajo na nevarnost divjadi na cesti, opazujte rob cestišča, vzdržujte varnostno razdaljo s spredaj vozečimi vozili in uporabljajte dolge luči, saj se očesa večina živali ob osvetlitvi svetijo in jih je tako moč opaziti.
Ne reagirajte panično
Èe na cesti opazite žival, zavirajte le toliko močno, da ne ogrožate sebe ali drugih v prometu. Èe imate čas, opozorite žival nase s hupanjem in svetlobnimi znaki, da bo ta ugotovila smer vaše poti. Èe trka ni moč preprečiti dobro držite volan in ne tvegajte z nepremišljenimi manevri, saj je lahko trk v drugo vozilo ali drevo še nevarnejši.
V primeru trka z živaljo vozilo takoj ustavite, prižgite utripalke in zavarujte kraj nesreče s trikotnikom. Zakon o lovstvu pravi, da je prepovedano dotikanje, prenašanje in prilaščanje najdenih osebkov vseh vrst. Ranjeni živali se ne približujte, saj vas lahko napade. Èe žival zbeži, si zapomnite smer, kam je stekla, o nesreči pa obvestite policijsko postajo.
Odganjalci divjadi
Lovske zveze so na določenih delih cest v Sloveniji v obcestne signalne stebričke že začeli vgrajevati elektronska odganjala, ki so se pokazala za zelo uspešno rešitev. Z zvočnimi signali na razdalji nekaj kilometrov odganjajo divjad. Drugi način preventive so kemične ograje, ki s pomočjo kemičnih substanc, ki jih žival zavoha, le to odganjajo stran od ceste.
Trk avta z divjim prašičem ... (Motorevija, Maj 10)
Citat od: garac;71757Prometne nesreče, v katero je vključena divjad so v Sloveniji zelo pogoste. V letu 2009 so na Lovski zvezi Slovenije zabeležili 5774 cestnih nesreč visoke divjadi (od tega 5619 srnjadi) in 3601 povozov nizke divjadi (od tega 866 lisic in 666 zajcev)
Statistično gledano je to skoraj 16 srn/dnevno. Noro visoka številka :-(
2009:"Pa sem malo brskala po netu in našla zanimive podatke: Uradnega odstrela srn je vsako leto več in znaša približno 47.000 kom. To je uradno, koliko je poleg še neuradnega se ne ve. Divjih prašičev čez 35.000, jelenjadi blizu 20.000 itd, celo rac 9000"
Statistično gledano lovci pošicajo 128 srn/dnevno, 98d.prašičev/dnevno, 54 jelenjadi/dnevno
TO SO NORE ŠTEVILKE !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
LP
ula, ja te so pa še bolj nore.
Genocid nad divjadjo?!
To nemoreš verjet!
Zato pa majo tolko občnih zborov pa piknikov. Gulaš-bograč party.
Na naših koncih se premalo pretaka kri divjih prašičev. Iz leta v leto jih je več in povzročajo vedno večjo škodo tako v vinogradih kot na poljih. Nimam načeloma nič proti živalim samo ko pa začnejo orati v grupah so boljši kot 3 zetorji skopaj :)
Citat od: Lovro;26695Varnost...hm. Samo nekateri imajo te ksenonke tako slabo nastavljene, da te, ko se Pelješ nasproti, zelo grdo zaslepijo.
Namesto ukinitve bi bilo bolj smiselno preverjati nastavitve teh luči.
Da nebo neumnosti, da se te stvari razčistijo.
VSAK avto ki ima original nameščene xenonske žaromete ima AVTOMATSKO nastavljanje višine snopa ki je določeno če bi slučajno avto bil zadaj težek ali kakorkoli.... In original xenon nikoli niso bleščale. Pa ne zamenjevat navdnih leč z H7 žarnico ki oddaleč tudi svetijo modro. Original xenon sveti belo in nikakor drugače in ne blešči ono kaj pa blešči pa sveti vsepovprek pa ni original in ni nastavljivo in je xenonkit ki je narobe nastavljen... Xenonk se je treba tudi navadit, da snopa ne razpotegne ampak sveti do črte naprej (navadna žarnica sveti razpršeno) in ko si vgrajujejo te xenon kite si snope nastavljajo bolj gor ker se boljše vidi s tem pa seveda bleščijo nasprotivozečim avtomobilom zato pa jih ni možno homologirat ker nima avtomatskih nastavitev niti pranja žarometa. Gre v nekaterih avtih. Rec. DODGE Caliber bi šlo ker ima tudi navadne žarnice avtomatsko nastavljive...
Nevarno izogibanje
Preizkusni trk avtomobila z divjadjo