Že nekaj dni pred zadnjim vikendom, so v vremenskih napovedih omenjali sneg do nižin, sploh na našem koncu. Ker to pomeni sol na cestah in konec voženj z Žabo za letos, sem se odločil, da v soboto z njo naredim še en zadnji daljši izlet, preden se pogrezne v zimski spanec.
Trasa je bila: Škofja Loka - Železniki - Petrovo Brdo - Baška Grapa - Most na Soči - Nova Gorica - Koper (preko Krasa ali ob obali).
Tako sem se na megleno sobotno jutro odpeljal proti Škofji Loki, kjer sem v simpatični kavarni, ob tamkajšnji bencinski črpalki zraven Špara, popil dobro jutranjo kavo. Tam se pravzaprav vedno rad ustavim zaradi zelo prijaznega osebja.
Takole je zgledala vožnja proti Škofji Loki. Megla, megla, megla, ma vsaj snega ni bilo.
Malo pred Železniki se je megla le razkadila in odprl se je lep pogled na zasnežene vrhove Ratitovca.
Torej zimsko spanje. No jaz sem, pa na GSA spredaj zimske Michelin namontiral in veselo čakam suhe in mrzle zimske dneve. Tisti vonj motorja v kabini...hmmmm
Mene to še čaka. Pa ne kratek izlet, ampak bolj vožnja do bencinske, napolnit do vrha in nazaj v garažo. Odklopit akumulator in zaželet lahko noč. Tako pri DS, kot pri Spačku.
Drugi postanek sem imel v Železnikih.
Kot že samo ime kraja pove, so v Železnikih nekoč topili železovo rudo z Jelovice. Na to dejavnost spominjata stari plavž in manjši muzej, ki predstavlja nekdanje železarstvo preko maket. Jaz ga sicer nisem obiskal in sem si ogledal le plavž, ki stoji na res lepo urejenem trgu.
Nasploh je bila ta vožnja bolj neke vrste izvidnica, da sem dobil nekaj novih idej za izlete, saj je tudi po prej opisani trasi precej zanimivosti. Tako sem se le na kratko ustavljal ob cesti, ostalo pa bo počakalo na prihodnja leta.
Stari plavž je bil sezidan okoli leta 1860 in je najstarejši v Sloveniji. V spodnjem delu je kurišče, nad njim pa se dviga dimnik. Na sedanjem trgu, na katerem stoji, so, pred selitvijo železarne na Jesenice, stale delavnice s stroji in napravami, ki jih je gnala voda.
Tam sem se tudi malo pregrešil in zapeljal Žabo na za promet zaprt trg, pred plavž, da sem naredil še eno skupno fotko.
za tiste, ki se boste ustavili, muzej je vsekakor vreden ogleda. Sicer sem si ga ogledal že pred leti, ko smo z Vrhničani pod Vinkovim vodstvom klatili v neznano...
Lepa slika žabe ob peči...samo še sonce manjka...probaj jo dati v čb tehniko
Bom probal doma preko picasse.
Z vožnjo sem nadaljeval proti Petrovem Brdu na dobrih 800 mnm visokem prelazu, ki loči gorenjsko Selško dolino in Baško grapo na primorski strani.
Med potjo sem se vozil mimo slikovitih osamljenih domačij in po slikovitih serpentinah, ki jih je kar precej na obeh straneh prelaza.
Res lepa cesta, že samo prevoziti, brez ustavljanja, se jo splača, še bolje pa je, da si vzamete čas za številne zanimivosti ob njej.
Nad Petrovim Brdom se po zadnjih serpentinah dvignete do vrha prelaza, kjer se, pod mostom, cesta prevesi navzdol, proti Posočju.
Petrovo Brdo je tudi izhodišče za planinarjenje, bodisi proti Poreznu, bodisi proti Bohinjskim goram.
Na vrhu prelaza je bil parkiran tudi tale starodobnik, nekdanji gasilec, ki očitno sedaj služi gradbenikom kot premična cisterna za vodo.
Na drugi strani prelaza, se vam zopet začnejo odpirati idilični pogledi na okolico.
Žal je bilo precej oblačno in temno, ma glavno, da ni snežilo.
Malo pod prelazom se nahaja gostišče, v bližini katerega naj bi bil tudi slikovit slap. Ker je bila struga suha in ker niti nisem utegnil, si slapu nisem ogledal.
Ko se zlagoma spuščate po soteski navzdol, je ta dolgo časa precej ozka. Prostora je ravno dovolj za reko Bačo nad katero vodita cesta in železnica, ponekod dobesedno vsekani v pobočje.
Šele proti koncu se začne soteska polagoma širiti, ko se spustite do glavne ceste, ki vodi od Idrije proti Mostu na Soči.
Ker sem se peljal skozi Most na Soči, sem potihoma upal, da bo lokalček ob jezeru odprt. Tam se namreč vedno ustavim med mojim vsakoletnim izletom v Posočje.
In res sem imel srečo. Ravno to soboto so imeli še odprto, čeprav je lastnica že začela zazimovati lokal (čez zimo je zaprt).
Ker ni bilo ravno toplo, sem, namesto obveznega piva, raje spil še eno kavo.
Seveda tudi brez tradicionalnih tukajšnjih fotk ni šlo, le da so tokrat jesenske.
Lepo potepanje :BigThumbs:
Škoda, da ni bilo lepše vreme.
Kako pa je bilo s tistim drugim barom ob sprehajalni poti, tik ob jezeru - tam kjer so običajno račke?
Kateri bar pa misliš? Ta, kamor hodim jaz, je ravno nasproti Mosta na Soči.
Èe misliš tistega v samem mestecu ob jezeru, pa žal ne vem, kako je z njihovim delovnim časom.
Èe bi se od tam kjer si sedel ob jezeru mimo Ladje Lucija sprehodil proti mostu je ob poti - kjer so prve hiše. Ima tisti, ki ima zgoraj apartmaje. Speče tudi hamburger ipd.
Ja, na to oštarijo sem mislil s tem, da ne poznam delovnega časa.
Malo pred Novo Gorico sem se na kratko ustavil v bližini Solkanskega mostu.
Most, s svojimi slabimi 220 m dolžine, velja za največji kamniti most na svetu, zato se že zaradi tega splača ustaviti in si ga ogledati.
Desno od spomenika oz. Solkanskega mostu je tudi pobočje Sabotina, poznanega po napisu: Tito.
Več o mostu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Solkanski_most .
V bližini je tudi spomenik NOB z imenom Borba in energija, izdelan po predlogu znanega pisatelja vojnih romanov (med najbolj znanimi je: Ukana), Toneta Svetine. Sestavljen je iz strojnih delov in orožja, posvečen pa je osvoboditvi in kasnejšemu energetskemu razvoju teh krajev.
V Novi Gorici sem se moral odločiti, po kateri poti naj nadaljujem do Kopra.
Opciji sta bili Kras ali pa obalna cesta na Italijanski strani. Ker sem se pred leti po omenjeni cesti že peljal, sem se raje odločil za cesto čez Kras, saj so me tja vabila znana imena, kot je Cerje, Kostanjevica na krasu, Komen in ostale vasi z lepimi vinogradniškimi vedutami.
Obiskati sem nameraval tudi Gorazda (Dva konja), pa ga žal ta dan ni bilo doma.
Tako sem se usmeril proti prvemu cilju, ki se ga že vidi v daljavi na sredini zadnje slike - Cerju.
Seveda ni šlo brez fotografiranja Žabe pred spomenikom na Cerju.
Spomenik je posvečen braniteljem Slovenske zemlje in je hkrati tudi del tamkajšnje poti miru. Gre za razgledno stavbo, v kateri so stalne in občasne razstave na temo 1. in 2. svetovne vojne ter o življenju v teh krajih.
Več o samem spomeniku: http://www.miren-kostanjevica.si/cerje/ .
Z vrha spomenika se nudijo lepi razgledi proti morju (puščica), na del trase poti miru in seveda tudi proti krajem, katere sem do tedaj prevozil.
Žal je bilo precej temačno vreme, ampak bodo slike zadostovale vsaj za občutek, kaj vse se lahko tam vidi ob lepem vremenu.
Tudi vožnja po prej omenjeni cesti preko Krasa, če se ustavljate ali pa ne, sploh jeseni, ko pordeči ruj, je en sam gušt.
Pa tiste vasice s svojimi vinogradi in oljkami, čista poezija, vam rečem.
Tisti Opel pred menoj (na zadnji sliki) se je tudi vsaj dvakrat ustavil za fotografiranje, preden je zavil pred eno izmed tamkajšnjih oštarij.
Stranka te prati...
V kopru sem obiskal Èojkota, kjer me je že čakala sveže skuhana kava in odlično pecivo, ki ga je spekla njegova hči.
Seveda tudi brez citro-debate ni šlo in tako mi je razkazal tudi svoje citro-zaklade v garaži.
Po malo daljši debati in enemu krogu z Žabo, sem se moral odpraviti naprej, saj sem bil dogovorjen za obisk še pri Matotu v Žireh.
Žal pa se je pred Postojno nabral tako velik zastoj, da niti obvoz po magistralki ni pomagal, zato sem moral obisk preložiti za kdaj drugič.
Za konec lahko rečem, da je bila to res odlična trasa. Definitivno bom to vožnjo še ponovil, ko bo dan daljši in bo več časa za ogled vseh tamkajšnjih zanimivosti.
Vsekakor nadaljevanje te reportaže, prej ali slej, sledi.
Lep krog. :BigThumbs: Škoda le, da nisi imel lepšega vremena. Solkanski most se lepo vidi če greš dol do Soče na tistem mestu, kjer si posnel prvo sliko.
Lahko bi tudi pokombiniral Kras z obmorsko cesto proti Trstu - iz Komna proti Gorjanskem, Sv. Križu, Nabrežini,...
Vidim, da se bomo spomladi morali nekje tam srečati...:BigThumbs:
Pa v Bouc na bganco...
Citat od: Èojko;238990...Solkanski most se lepo vidi če greš dol do Soče na tistem mestu, kjer si posnel prvo sliko.
Lahko bi tudi pokombiniral Kras z obmorsko cesto proti Trstu - iz Komna proti Gorjanskem, Sv. Križu, Nabrežini,...
Se mi je zdelo, ja, samo nisem utegnil preveriti.
Omenjena trasa je tudi zanimiva ideja. Ne vem, če sem se kdaj tam peljal.
Citat od: gule;238994Vidim, da se bomo spomladi morali nekje tam srečati...:BigThumbs:
He, he, kolikor te poznam, bomo šli do prvega travnika tam, pa vadi roštilj. :AngelPray::emot77:
Se strinjam. Spomladansko mora biti tudi. Lahko naredimo že tradicionalno pa makar smo sam v treh ha ha.
Citat od: Lovro;238987Po malo daljši debati in enemu krogu z Žabo
da smo mojo drago peljali okoli,... ji je pasalo oz. je bila navdušena nad notranjostjo - dnevna soba.
Lepa tura, tudi mene večkrat zanese v te konce.
Lepo, da znaš opazovati stvari ob poti in to preliti na papir, oziroma ekran..:):emot112:
Hvala.
Ja, res so to lepi kraji.