AKVAPLANING
Z deževjem in mokrimi cestami se poslab?ajo vozne razmere, zaradi večjih ali manjših luč pa je večja tudi nevarnost splavanja ali aquaplaninga, kot temu pojavu pravimo po angle?ko. Do splavanja pride, ko zaradi vodnega filma, ki se pojavi med pnevmatiko in površino voziš?a, vozilo izgubi stik z voziščem. Gibanje vozila tako postane nenadzorovano in zato pomeni nevarnost za vse udeležence v prometu.
Na splavanje vplivajo koli?ina vode na cesti, hitrost vozila in pnevmatike. Pnevmatika odstranjuje vodo z odrivanjem, pretokom skozi kanale dezena tekalne površine, del vode pa se zadrži v kanalih. Zato je močnost splavanja pri pnevmatikah, ki imajo ve? ?irokih obodnih in pre?nih kanalov, manjša. Z obrabo pnevmatik se močnost splavanja ve?a, saj se hkrati zmanj?uje volumen kanalov, po katerih se pretaka oziroma zadr?uje voda. Hitrost vozila pa vpliva na čas, ki ga ima pnevmatika na voljo, da odstrani vodo iz kontaktne površine.
Vozniki lahko zmanjšamo nevarnost splavanja Našega vozila s pozorno vožnjo in prilagojeno hitrostjo glede na obrabljenost pnevmatik. Zato je pomembno, da spremljamo obrabo pnevmatik in jih pravočasno zamenjamo z novimi.
?e pa se ?e znajdemo v luči in sprednja kolesa izgubijo stik z voziščem, moramo upoštevati tri pravila:
-
volan obdržimo v smeri vožnje;
-
počasi popuščamo stopalko za plin (?e prehitro popustimo plin, lahko u?inek zaviranja motorja zavrti vozilo);
-
nikakor ne smemo uporabljati zavor.
FOTOGRAFIJE:01 VZROK
02 KONTAKTNA POVR?INA PRI 60 KM/H
03 KONTAKTNA POVR?INA PRI 100 KM/H
04 KONTAKT S CESTiščeM
Ko je vode preveč
Zakaj pride do splavanja?
Le redkokatera situacija v vožnji je tako nepredvidljiva in nevarna, kot je splavanje, mnogim bolj znano s tujko akvaplaning. ?e posebej ob nevihtah ali močnem dežju je nevarnost za splavanje ?e posebej velika, zato ne bo odve?, ?e zapišemo nekaj o tem, zakaj pride do splavanja in kako tedaj pravilno ravnamo.
Kako sploh pride do splavanja? Zaradi dežja oziroma vode se pod pnevmatiko za?ne nabirati vodna zagozda in ?e ta onemogoči stik tekalne površine pnevmatike s cesto, pnevmatika nima ve? oprijema s podlago, avto pa zato ni ve? vodljiv.
Na mokri cesti je trenje med pnevmatikami in cesto močno zmanjšano, s tem pa tudi prenos moči tako pri pospe?evanju kot zaviranju, prav tako pa tudi pri upravljanju avta z volanom. Ceste, ?e posebej ne Naše, niso ravne, temve? imajo razne kanale ali udornine, iz katerih voda ne more odteži ? kar bi bilo pravilno ?, temve? zastane v njih. ?e posebej tedaj, kadar vozimo za drugim avtom, tak?ne vodne bazene zaradi megle, ki jo dviga pred nami voze?i avto, te?ko pravočasno opazimo. Splavanje je odvisno od hitrosti avtomobila in od debeline vodnega sloja. čim večja je hitrost in čim debelej?i je vodni sloj, prej pride do splavanja, kajti prav od debeline vodnega sloja in hitrosti je odvisno, kako močno se bo vodna zagozda vrinila med pnevmatiko in cestiščem. Profil pnevmatike namreč z vzdol?nimi in pre?nimi kanali omogoča spodrivanje vode, toda ?e je vode preveč, ta ne more odteži skozi kanale v profilu pnevmatike in ustvari se vodna zagozda. Zgolj za ponazoritev: dobra dežna pnevmatika lahko pri vožnji z 80 km/h iztisne do 25 litrov vode v sekundi. ?e voda ne more odteži skozi kanale v profilu pnevmatike, je stik pnevmatike s cestiščem vedno slab?i, nato pa pnevmatika povsem izgubi oprijem s cestiščem in avto nenadoma splava. Voznik lahko prižakuje, da bo prišlo do splavanja, ?e je zvok izpod pnevmatik zaradi vse večjega odrivanja vode vse glasnej?i, avto pa vse ?ibkej?e reagira na ukaze z volanom oziroma je ta vse lažje vrtljiv. Ob splavanju avto ne reagira ve? na ukaze z volanom. Pri avtu s prednjim pogonom se prednji kolesi zavrtita v prazno, vrtljaji motorja ? in s tem njegova glasnost ? se pove?ajo. Avto je splaval in ni ve? vodljiv ? ali bo prišlo do nesreče ali ne, je odvisno zgolj od sreče.
?e posebej hitro do splavanja pride na avtocestah zaradi velikih hitrosti vožnje. Na vso srečo na avtocestah praviloma vozimo naravnost, kar zmanj?uje močnost nesreče, a na to se ne gre zaNašati. Velikokrat je ?e povsem rahel obrat z volanom dovolj, da se avto za?ne obračati okrog svoje osi. Ali pa avto zgolj z enim kolesom splava in tudi lahko pride do obračanja.
Kako ravnati ob splavanju? Najbolje tako, da do splavanja ne pride, kar pomeni, da prilagodimo hitrost vožnje razmeram na cesti. ?e pa kljub vsemu pride do splavanja, je recept tudi enostaven: ne obračajte volana, temve? ga samo ?vrsto držite in stisnite pedal za sklopko in ga držite stisnjenega toliko časa, da pnevmatike spet dobijo oprijem s cestiščem.
Zakaj je treba stisniti pedal sklopke? Zato, ker s tem preprečimo, da bi na pogonski kolesi delovale sile motorja, temve? se vsako kolo prosto vrti.
?esto se zgodi, da veliko lučo na cesti zagledamo zadnji trenutek, ko je ?e prepozno, da bi z zaviranjem zmanjžali hitrost in se s tem izognili splavanju. Tudi tedaj je priporo?ljivo, da stisnemo pedal za sklopko in trdno primemo volan, a ga ne obračamo. ?e bo prišlo do splavanja, imamo tako ve? močnosti, da bo avto splaval naravnost v smer vožnje in se bomo tako izognili obračanju oziroma nesre?i.
Marsikateri voznik se v dežju zaNaša na to, da se lahko vozi tako hitro kot drugi avtomobili. A to ?e zdale? ne pomeni, da se bo s tem izognil splavanju, kajti splavanje je odvisno od ?e omenjenih debeline vode in hitrosti vožnje, a tudi od tlaka v pnevmatikah ? prenizek tlak pove?uje močnost splavanja ? in ?e posebej od globine profila pnevmatik. Vsakomur je verjetno jasno, da lahko skozi 8 mm globok kanal na novi pnevmatiki ob enaki hitrosti vožnje odte?e ve? vode kot skozi 1,6 milimetra globok kanal, kolikor je najmanjša dovoljena globina profila za letne pnevmatike. Prav zato moramo vožnjo po mokrih cestah prilagoditi tudi globini profila na pnevmatikah Našega avtomobila, kajti nizek profil močno pove?a močnost splavanja. Priporo?ljivo je, da tudi letne pnevmatike tedaj, ko imajo manj kot 3 milimetre globok profil, zamenjate z novimi. Minimalna globina profila 3 milimetre je po slovenskih predpisih namreč predpisana za zimske pnevmatike.
Kako hitro pride do splavanja ob prenizkih kanalih, so najbolje dokazovali vozniki formule 1, ko so ?e vozili s slick pnevmatikami brez profila. V vsakem dežju je bil avto skoraj nevozen, pa čeprav so bili za volanom izjemni mojstri.
Na testih pnevmatik, ko je globina vode stalno enaka ? 7 milimetrov, nekatere pnevmatike splavajo pri hitrosti ve? kot 90 km/h. A na to se v vsakdanjem prometu ne gre zaNašati, kajti na cestah je, ?e posebej v kolesnicah, voda lahko tudi tudi globja kot 7 mm, tako da lahko do splavanja pride tudi ?e pri 70 km/h ali ?e manj.
Zlata pravila za vožnjo po mokrih cestah so:
? zagotovite pravilen tlak pnevmatik
? prilagodite hitrost vožnje razmeram na cesti,
? imejte zadostno varnostno razdaljo do pred vami voze?ega avta,
? pri vožnji bodite ?e posebej pozorni in zbrani.
S takšnim ravnanjem se boste izognili splavanju. Predvsem pa nikar ne i??ite meje, ko avto splava, saj se tak?no iskanje lahko hitro konča z nešelenimi posledicami.
Kako se izogniti akvaplaningu in nesreči