Verjetnk je vsak izmed nas imel zelje ali jih pa ima po starodobniku. Nekateri jh vozite,nekateri obnavljate,nekaterim stojijo v garazi. Zanima pa me zakaj ste se odlocili za dolocenmodel,kaj je botrovalu nakupu,ali temu ,da si ga se vedno le zelite,kateri so vasi sanjski starodobniki,kdaj jih uporabljate in za kaj? Tu mislim izlete ali vsakodnevna opravila,koliko casa vam vzamejo... ste obnavljali sami, kje dobivate rezervne dele,literaturo,znanje...
Želja še od malega.Školjka bila v solidnem stanju mehansko obnovljen.
Stoji čez zimo drugače tedesko vožen.Nima status starodobnika.
Tudi meni so že od nekdaj všeč starejši avtomobili, predvsem ruski in francoski, pa seveda IMV kombi, ki je moja tiha želja za prihodnost. Bomo videli, če bo kdaj uresničena. Èe bo, bom vesel, če pa ne, tudi nič hudega. Visa je pri hiši skoraj dvajset let. Èeprav je bila kupljena za drugi avto, smo šli z njo na veliko potovanj, od Èrne gore, Bosne, Dalmacije pa vse do Rusije. Ob lepih dnevih pa jo rad vzamem tudi za službo, da ostane v dobri kondiciji. Ni še bila obnovljena, vse napake sem odpravil sproti.
V garaži pa imam še belo viso, ki sem jo kupil bolj po naključju. Iskal sem eno za dele, pa sem naletel na to. Ima zelo malo prevoženih kilometrov in je odlično ohranjena, letnik 1982. Trenutno je nisem v stanju urediti, še za vzdrževanje in pranje modre vise ali berlinga težko najdem kako uro časa. Verjamem, da se bo v prihodnosti našlo tudi kaj časa in evrov zanjo, bomo videli...
Pri meni se je želja porodila že v otroštvu. Sosed je imel D Superco in nas je občasno malo peljal. Že takrat sem sklenil, da bom enkrat imel žabo. Za vsaj delno potešitev želje sem takoj ko je bilo možno kupil AMI-ja, za žabo je pa bila zgodba precej drugačna. Na Štajerskem se je prodajala ena Superca, ki je bila konzervirana in shranjena v vikendu na Pohorju. Ker je bila lastnica skoraj soseda mojega bratranca, sem njega povprašal v kakšnem stanju je. Lastnik je bil Citroen serviser, ki si je za starost konzerviral to Superco. Okoli hiše je pa imel še mnogo delov žab. Žal se mu želja po uživanju starodobnika ni uresničila, ker je umrl. Otroci so vso šaro okoli hiše odpeljali na odpad, Superco je pa podedovala žena. Hotela jo je prodati, vendar ko sem bil že skoraj v avtu, je sporočila, da so otroci proti prodaji, ker je Superca lep spomin na očeta.
Vendar sem imel srečo, čez nekaj mesecev sem zasledil, da se v Izoli prodajata dve DS-ki, ena vozna in ena za dele. Lastnik se jih je hotel znebiti, ker je obnova zastala, ko je dobil naraščaj, za drugo so ga pa sostanovalci v bloku gnjavili, ker je zasedal parkirno mesto. Za malo denarja sem tako prišel do dveh DS-k.
Jaz sem yi gs zelel full dolgo. Gledal kar nekaj primerko ,ki so bili takrat na voljo,cca dobrih 10 let nazaj. Ko sem ze skoraj obupal,me klice kolega,da zeli vzeti v najem garazo v mb,in da jo dobi pod pogojem,da jim pomaga prodat enga starega itroe a,last pokojnega dedka,ki jim je nqpoti. Noben ni niti vedel,kak se mu rece,ko sem odprl garazo,pa videl kak gs stoji not not se mi je nasmejalo. Fejst. No pol sma se pa dobrih 6 let razen pozimi vsakodnevno druzla. Zdaj bi rabil malo roke,pa nikak ni cajta za to,pa se druge zelje so se pojavile.
Bom še jaz pristavil svoj piskerček, čeprav moj oldi ni Citroen =)
Ker sem v takem avtomobilu praktično preživel otroštvo, sem se pač odločil da tak avto moram imeti! Zato ker imam lepe spomine na njega, pa po svoje je tudi legenda našega prostora...
Vozim se z njim tako na izlete in sem ter tja na kako srečanje, pa tudi kot osebni avto se obnese. Šrafuam ga seveda sam, z nasveti mi pa pomagajo prijatelji in znanci ki imajo več izkušenj v mehaniki.
Èeprav ima to "čast" da je na lestvici 50 najslabiših avtomobilov, in o njemu kroži kar nekaj vicev, mene še nikoli ni pustil na cedilu. (če imaš vsaj malo občutka je zelo predvidljiv in trpežen avto).
Uglavnem s svojim Jugotom uživam maksimalno, kar je pomojem poanta starodobnikov, neglede na znamko in model...
Lp Tiki