Citroenar

Ko sem pisal reportažo o mojem potepanju po Notranjski in omenil požiralnike na Cerkniškem jezeru, se je tam javil forumaš Batzajla, ki me je povabil na ogled požiralnikov.

Z Batzajlo oz. Bojanom (med spačkarji bolj poznan pod nadimkom: Jeti) sva se že prej marsikam odpravila in skupaj raziskovala različne kraje, zato sem se z veseljem odzval vabilu.

Torej, gremo!
Bojan zelo dobro pozna to območje in tako me je vodil mimo vseh požiralnikov. Ogledala sva si predvsem severo-zahodni del jezera, torej na obronkih Javornikov, kjer se nahajajo kraške jame - požiralniki. Ogledala sva si tudi tiste najbolj znane talne požiralnike pri vasi Dolenje jezero.
Obstaja še nekaj drugih talnih požiralnikov v Zadnjem kraju in baje še nekje na drugi strani jezera, torej proti vzhodu. Obisk le-teh sva si prihranila za drugič.

O samem presihajočem Cerkniškem jezeru ne bi preveč pisal, saj sem prepričan, da ga vsi poznate. Jezero je napolnjeno z vodo predvsem v pomladanskih mesecih, v poznem poletju in zgodnji jeseni, pa je večinoma suho in primerno za raziskovalne pohode. Pozimi, če je ostalo kaj vode, se je možno na jezeru tudi drsati.
Da si pridobite še nekaj ostalih osnovnih podatkov o jezeru, pa naj vam služi povezava: http://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkni%C5%A1ko_jezero
Èe vas jezero zelo zanima, se prav tako lahko obrnete na g.Kebeta, ki je tudi lastnik oštarije pri jezeru in borec za neokrnjenost jezera. Se mi zdi, da je on tudi lastnik makete presihajočega jezera.

Na prvi sliki se vidi celotno območje jezera, na drugi pa ožje območje, ki sva ga dejansko prehodila.
To je bilo območje med Dolenjim jezerom in kraškimi jamami - požiralniki, označenimi na levi strani slike.

Žaba je tokrat ostala doma, saj sva se na pot odpravila kar v njegovem HY (Pujsu), ki je itak prava hiša na kolesih, opremljen z vsem, kar pač človek potrebuje za udobno bivanje.

Na pot sva se odpravila že v petek, pozno popoldne in lepo uživala ob krajšem sprehodu in pogledu na sončni zahod za izza Javornikov.
Pa kava in pivce v bližnji oštariji sta tudi teknila. Srečala sva tudi nekaj ljudi, s katerimi sva "malo" podebatirala, tako da je bila ura že polnoč, ko sva sedla h večerji. Nato sva se še malo pogovorila o planu ture in se čez kako uro odpravila spat. V njegovem Pujsu se namreč spi, skoraj kot v domači spalnici. :BigThumbs:

Èe ni skrivnost... Kje sta parkirala za prespat ?

Na novem asfaltnem parkplacu pred oštarijo ob jezeru, brez težav. Ampak samo spala in ne kampirala. Kampiranje je namreč tam prepovedano.

To sta se kaj zmenila v oštariji al je tam "kamper stop" prostor ? Katera oštarija ? Èist tak informativno.

Ob jutranji kavici so se nama ponujali lepi jutranji razgledi (prvi dve sliki). Na prvi sliki je tudi pogled od vasi Dolenje jezero proti Jamskemu zalivu s kraškimi jamami-požiralniki, na drugi pa pogled na talne požiralnike v osrednjem delu jezera.
Sledila je priprava (gojzarji in rukzak; press) in nato začetek pohoda.
Startala sva z vasi Dolenje jezero in se po lepih kolovozih odpravila proti obronkom Javornikov, kjer se skriva Jamski zaliv, ki sodi pod ponorno območje, torej tam, kjer voda odteka.
Izvirno področje s kraškimi izviri, ki dovajajo vodo (tako pravi Wikipedia), se nahaja na nasprotnem jugo-vzhodnem in vzhodnem delu jezera. Požiralniki v osrednjem delu pa sodijo v estavelni pas, kjer voda bodisi ponika, bodisi izvira.

Na slikah se vidi jezerska pokrajina na poti do Jamskega zaliva.
Zadnja slika: ne, to niso borovnice ;)

@Janez
Tam je le parkirišče in kampirati ne moreš. Za prespati ni panike, kaj več pa ne priporočam. Midva sva si večerjo skuhala kar v avtu in pojedla v avtu, čez dan se pa itak nisva zadrževala v bližini avta. Edino zvečer sva si pred avto postavila vsak svoj stol, da sva bila lahko zunaj. Vse drugo je ostalo v avtu.
Mislim, da se oštarija imenuje Kebe in je že ob jezeru. Ne moreš zgrešit. V oštariji so zelo prijazni in z veseljem sva šla tja na pijačo.

Lovro, ne govorim o kampiranju. Za kampiranje so kampi. Ponavadi so "kamper stopi" za prespat.

Lepe poti ubiraš, povečini enodnevne. No tokrat ...

Ker teh poti jaz ne morem narediti v enem dnevu in ker na tem koncu kolkr vem ni neke možnosti kamperja parkirat čez noč, me pač zanimajo opcije, ki sta jih ubrala.

Oprosti za OT, lepe slike, "pričaj priču dalje".

Ne ni kamper stopa, le navadno parkirišče... če bil bil kamper stop bi ti napisal... moj počrnjen tekst je veljal kot opozorilo, ti pa se mi zdi, da si užaljen...

Drugače pa res ni kak big dil se s tvojega konca pripeljat v Cerknico... tudi če nimaš vinjete, si v kakih 2 urah in pol dol in če se ti zvečer ne da domov, pač lepo prespiš na parkirišču.
Janez, ti samo pot pod kolesa na kak prosti dan, itak si je treba kdaj malo spočit možgane... edini strošek je strošek goriva, malico vzameš s seboj. Èasovno pa res ni panike in imaš dovolj časa za sprehajanje in raziskovanje.

Kje smo že končali... aha, pri onih ne-borovnicah ;)

S kolovoza sva zavila na travnike in poiskala strugo, ki naju je lepo vodila v smeri jam. Ponekod je celo ostalo nekaj vode in okrog polno sledi divjadi, ki je hodila tja pit.

Je že bil kdo na jezeru na požiralnikih pozimi, ko zamrzne in spodaj voda odteče? Kot da si na drugem planetu,... Bom poiskal ob priliki kakšno fotko in jo zalepim tu zraven.

Struga naju je pripeljala do prvih jam, ki se imenujejo Narte.

Ogledala sva si dve jami, prva je bila lepo vidna, ostanki vej in trsja nakazujejo, kam ponikne voda. Druga je bila kar konkretno zaraščena in skrita, v njej pa ostanki grabelj, ki naj bi preprečevale požiranje večjih predmetov. Mogoče tudi, da bi rešile koga pred utopitvijo? Ne vem točno.

Citat od: Èojko;165620Je že bil kdo na jezeru na požiralnikih pozimi, ko zamrzne in spodaj voda odteče? Kot da si na drugem planetu,... Bom poiskal ob priliki kakšno fotko in jo zalepim tu zraven.

Je zanimivo, ko se drsaš po ledu, spodaj pa nič. Èeprav je bil led takrat že večinoma napokan in se je pogreznil v obliki napokanega lijaka.

Po ogledu sva se odpravila naprej mimo malih jezov, katere postavljajo ribiči za svoje potrebe. Da so bolj vodo-neprepustni, med kamne polagajo polivinil... no ja, upam, da ko se jez opusti, da polivinil tudi poberejo.

Na drugi sliki, proti skalni steni, se že vidi območje največjih jam. Da hodimo nad jamskim sistemom, nakazujejo tudi ponekod porozna tla na zadnji sliki.

Struga je vse bolj kazala sledove nekdanje regulacije.
Bojan mi je razložil, da je to še s časov Marije Terezije, ko so tu nameravali narediti letovišče in so na vse načine, tudi z zazidavanjem jam in poglabljanjem ter reguliranjem struge hoteli preprečiti ponikanje vode. Na srečo jim ni uspelo, saj bi jezero s tem izgubilo svojo glavno atrakcijo - presihanje vode.

Tu se nahaja tudi Svinjska jama, do katere naju je pripeljala regulirana struga z zidanimi bregovi.
Na predzadnji sliki se lepo vidi, kje je odtekala voda. Na zadnji sliki pa je pogled iz jame na travnike, ki so drugače pod vodo, ko je jezero napolnjeno z vodo.

Nedaleč naprej se nahaja jama Mala Karlovica, ki je že večja in se da  vstopiti vanjo.

Na četrti sliki: "Kwa kle piše?"
Na peti sliki: "Aha, Mala Karlovica, pa letnca mora bit 1893, vsaj zgleda tko, se slabu vid."
Na zadnji sliki: pravilna letnica, ki sem jo razbral šele iz fotografije. Napis je namreč že precej zlizan in očitno mora svetloba pasti pod ustreznim kotom. Torej je plošča iz leta 1930. :take_picture:

V jami je polno mini kapnikov oz. zaves. Res simpatično.

Na zadnji sliki: Batzajla oz. Bojan oz. Jeti, avtor praktično vseh tukaj objavljenih slik (z izjemo talnih požiralnikov, ki jih bom opisal na koncu reportaže), ki je nesebično in pridno fotografiral, ter sproti opisoval jezerske znamenitosti, da lahko sedaj jaz sploh pišem to reportažo. :BigThumbs:

Naslednja jama se imenuje Velika Karlovica.
To pa je že konkretna jama, z visokimi stropi, v kateri sva se sprehodila vsaj 100 m v notranjost. Lahko bi šla še dlje, vendar bi morala biti ustrezno oblečena (mraz in vlaga).

Pred jamo so postavljene konkretne grablje iz železniških pragov (švelerjev), tudi sama jama je zagrajena z jezom, ki očitno upočasnjuje odtekanje vode.
Na spominski plošči so navedeni inženirji, ki so imeli opravka s to jamo in reguliranjem pretoka vode.
Na četrti in peti sliki pogled v jamo čez jez in moja malenkost na vrhu jeza.

Prave Kekčeve dogodiivščine,....  še Bedanca sem v eni jami videl,...
Dodajam še moje dogodivščine Cerkniškega jezera iz leta 2005
Zimske in poletne. Pri tistih blatnih me je bilo res strah če bom preživel - sredi trstja, podlaga, ki se je vedno bolj udirala, kolesa čisto cela v blatu, vrtel pedala na vso silo, da sem sploh še vozil, poletna vročina, obadje,...itak da sam,.... pa se je le počasi začela podlaga tršat.

Oho, ona tretja slika je špica :BigThumbs:

Jama je zelo prostorna, tako da se da brez težav hoditi po njej. Midva sva se sprehodila vsaj 100 m v notranjost, se vmes ustavljala in občudovala nastajajoče kapnike. Ker pa je v jami dokaj hladno in zrak vlažen, naju je dokaj hitro začelo zebsti, zato sva se raje vrnila ven. Sicer sva imela v nahrbtnikih tudi jope oz. anorake, vendar se nama ni več dalo nazaj in sva se odločila, da greva raje pogledat še naprej.

Zaradi trde teme, je bilo fotografiranje precej otežkočeno, vendar je bil Bojc vztrajen in nastali sta spodnji dve fotografiji.
Na zadnji sliki pa je pogled ven iz jame proti grabljam, ki poleg jezu dajejo slutiti, kakšen močan pretok vode mora tu biti, ko voda odteka iz jezera.

Pohod po strugi naju je pripeljal do še enega vhoda v jamski sistem, ki pa je reguliran z zapornico in prav tako sodi h Veliki Karlovici.
Umetni betonski rov za rešetkami zapornice spet vodi do jame, vendar je zelo spolzek in prepišen, tako da vanj nisva hodila.

Malo naprej naj bi bila še jama Rakov mostek, vendar je očitno precej zaraščena. Sicer sva predvidevala, kje je, vendar sva se že malce naveličala stikanja po grmovju in sva ogled izpustila prav tako, kot ogled Kebetove jame, ki se nahaja v bližini jam Narte, ki sem jih že opisal.

Na koncu naju je čakal še pohod čez travnike, ki so v bistvu dno jezera, nazaj proti izhodišču, ki se skriva za drevesi na obzorju na zadnji sliki.

Tam, malo naprej od asfaltnega parkirišča in gostilne Kebe, je tudi t.i. zaliv Vodonos, kjer se nahajajo talni požiralniki iz katerih lahko voda izvira ali pa ponika vanje.

Ko sva se vrnila na parkirišče pri Dolenji vasi, sva si vzela čas za počitek in malico. Med tem sva dobila tudi novo citroenarsko družbo in začela se je na izi debata.

Vmes sem, za potrebe reportaže, skočil pofotkati še talne požiralnike v zalivu Vodonos, ki je v neposredni bližini in ga ne morete zgrešiti.
Kot sem že napisal, to je estavelni pas jezera, kjer voda iz požiralnikov bodisi izvira, bodisi ponika.
Vsekakor res zanimivo za videti, kot da bi hodil po mešanici mini Grand canyona in nekega drugega planeta.
Na slikah se vidi ogromno mini kanjonov, res zanimivih skalnih tvorb in skladov z globokimi razpokami, povezanimi z jamskim sistemom pod jezerom.
Na predzadnji sliki lahko dobite tudi občutek za velikost teh požiravnikov v primerjavi z ljudmi.

Še nekaj slik...

Da bi čez leto ostalo vsaj nekaj vode za potrebe ribičev in kopalcev, so na zahodnem robu požiravnikov naredili umeten jez in nastalo je neke vrste stalno "umetno" jezero.

Ob jezeru je bil parkiran tudi tale veteran, katerega je vozilo - simpatično mlado dekle. Se mi je prav fino zdelo, da se še kaka punca (tako, kot naše citroenarke) zanima za te stvari. Na parkirišču, v bližini Pujsa, je bil parkiran še en tak Willys, po Bojčevih besedah, v lasti njenega očeta.

Po fotografiranju sem se vrnil h družbi, kjer smo posedeli še pozno v noč in tako zaključili ta izlet.

S tem se konča tudi ta reportaža, upam, da vam bo prišla tudi prav za kak vaš enodnevni izlet.

Za zaključek pa se še enkrat zahvaljujem Batzajli oz. Bojcu, da si je vzel čas in mi razkazal lepote Cerkniškega jezera in za res lepo preživet vikend. :BigThumbs::emot112:

Super reportaža.
K temu dodajam, da se zelo dobro in domače je na kmetiji Levar v Dolenjem jezeru, kjer je možno tudi prespat na seniku http://www.slovenia.info/?excursion_farm=232&lng=1
Odlična točka je tudi Slivnica - čudovita pot za stare citroene, od koder se nudi čudovit pogled na Cerkniško jezero in okolico. Iz Slivnice tuid pride vsako leto za pusta v Cerknico čarovnica Uršula. V Domu na Slivnici pa je potrebno obvezno poskusit tudi njihovo sladko specialiteto, že samo zaradi katere se splača zapeljat gor.

Hvala. :BigThumbs:

Ja na Slivnici se dobro je... pa pohodniška pot iz Cerknice gor je tudi prelepa. Lepo hodiš po vrhu planote, malo pod samim vrhom Slivnice so tudi lepa napajalna jezerca. Èe pa nabirate kondicijo, pa startate iz Martinjaka. Pot je konkretno strma in ni slikovita, je pa odlična za kondicijo. :BigThumbs:

Hvala Lovro. Lepo. Bo treba enkrat probat :)

Janez, ne bo ti žal, res je luštno tam doli. :BigThumbs: