Vrni se   Citroen Forum > Novice, Mediji, Promet, Tehnika, Akustika > Citroen v prometu

Citroen v prometu Črna kronika & vsakdanji promet

 
 
Orodja Tem Način Prikaza
Prev Prejšnji Prispevek   Naslednji Prispevek Next
Staro 20-08-07, 01:13   #1
hadei
Super Moderator
 
hadei's Avatar
 
Pridružen: Feb 2007
Lokacija: Štajerska, moja dežela
Prispevki: 3,020
Default Vožnja v krožnem križišču

Velikokrat sem zasledil neumno ali bi celo lahko napisal nesramno vožnjo v kroči??ih. Nekateri vozijo konstantno po zunanjem pasu in s tem ovirajo voznike na notranjih pasih, da bi zalustili kročišče. Po drugi strani pa drugi vozijo po zunanjem pasu, da se izognejo problemom, ki jih povzročajo prvi...hmmm.

Kri?išče je prometna površina, ki nastane s križanjem ali zdru?itvijo dveh ali ve? cest, in predstavlja zaradi prepletanja ve? različnih prometnih tokov vozil, pešcev in drugih udeležencev cestnega prometa, pove?ano nevarnost in tveganje za vsakega od teh udeležencev, ne glede na to, na kakšen Našin se na cesti oziroma kri?i??u pojavlja. To potrjujejo tudi podatki o prometnih nesrečah, po katerih se najve? takšnih nesre? zgodi na kri?i??ih v naseljih.

Največjo nevarnost predstavljajo t. i. konfliktne oziroma karambolne točke. To so tista mesta na kri?i??u, kjer se medsebojno prepletajo prometni tokovi udeležencev cestnega prometa in na katerih lahko pride do neposrednega fizi?nega stika med njimi. število konfliktnih točk je večje na kri?i??ih, ki jih uporablja ve? raznovrstnih prometnih udeležencev, ki se gibljejo po različnih cestnih površinah z razli?nimi hitrostmi.

Zaradi prepletanja prometnih tokov se zmanjša prepustnost kri?i??a. Prepustnost je razen gostote prometa neposredno odvisna tudi od velikosti in konfiguracije kri?i??a, predvsem pa od prometne ureditve na kri?i??u. Pri večji gostoti prometa vozil se zlasti ob konicah kaže potreba za posebnim urejanjem prometa, ki daje prednost glavnim prometnim tokovom.

Kročna namesto klasi?nih kri?i??


Te zagate klasi?nih kri?i?? v veliki meri odpravljajo kročna kri?i??a, ki ob tem tudi u?inkovito umirjajo promet in zlasti zmanj?ujejo ekstremne hitrosti. V tem smislu so ?e u?inkovitej?a kročna kri?i??a z dvojnim kročnim voziščem, na katerih mora voznik prepustiti prednost drugim vozilom ob vstopu na vsako od obeh kročnih voziš? in zato dvakrat močneje zmanjšati hitrost, včasih pa je treba tudi ustaviti. Druga prednost dvojnega kročnega kri?i??a pred enojnim je v tem, da so dovozne in izvozne ceste porazdeljene na obe kročni voziš?i in je zato gostota prometa na vsakem od njiju manjša, kar omogoča lažje razvr??anje, bolj?o prepustnost in večjo prometno varnost.
Osnovna zNašilnost kročnega kri?i??a je enosmerno krožno vozišče, po katerem poteka promet okoli sredinskega otoka v smeri, ki je nasprotna smeri urinega kazalca. Premer in širina kročnega voziš?a morata ustrezati gostoti, strukturi in drugim zNašilnostim prometa, pri čemer morajo biti prometni pasovi zaradi krivine širši kot na ravnem delu ve?pasovne ceste.

Na večjih slovenskih kročnih kri?i??ih (npr. ?empeter pri Novi Gorici in Toma?evo v Ljubljani) imajo kročna voziš?a po tri ozNašene prometne pasove, medtem ko imajo kročna kri?i??a podobne velikosti zunaj slovenskih meja praviloma le po dva prometna pasova, ki pa sta obi?ajno ?ir?a in ponekod niti nista ozNašena. Glede na dejstvo, da je prehitevanje na kročnem kri?i??u prepovedano in da se morajo v skladu s prometnimi pravili vozniki na kročnem smernem voziš?u razvrstiti na levi (notranji) prometni pas (razen kadar nameravajo zapustiti kri?išče na najbli?jem izvozu ali jim prometna ureditev ali druge okoli??ine tega ne dopuščajo), je zaradi varnosti cestnega prometa nedvomno primernej?a ureditev z dvema prometnima pasovoma.

Konfliktne točke se tudi na kročnem kri?i??u pojavljajo na mestih, kjer se prepletajo prometni tokovi. To je predvsem na uvozu na krožno vozišče, kje se voznik vključuje v prometni tok vozil, ki ?e vozijo po kri?i??u, in pri menjavi prometnega pasu na kročnem voziš?u, ko voznik zapelje pred drugo vozilo ali med dve vozili, ki vozita po prometnem pasu na katerega se vključuje. ?e je na kročnem kri?i??u tudi plo?nik ali kolesarska steza, predstavljajo konfliktne točke tudi se?i??a poti vozil, ki se vključujejo oziroma zapuščajo krožno kri?išče, s potmi pešcev in kolesarjev na tak?nem kri?i??u.

Nasveti za vožnjo po kročnem kri?i??u


Kako torej voziti na kročnem kri?i??u, da bomo na njem kar najbolj varnič
?e izvzamemo tovorna vozila s priklopniki in vla?ilce s polpriklopniki, katerih vozniki so zaradi dol?ine prostorsko omejeni tudi pri vožnji na kročnem kri?i??u, velja zlasti za voznike osebnih avtomobilov, motornih koles in drugih manjših motornih vozil nekaj osnovnih pravil, ki jih velja upoštevati.

Voznik se pred kri?iščem praviloma razvrsti na prometni pas, po katerem bo lahko nadaljeval vožnjo v šeleni smeri. V tem smislu se na dvo- ali ve?pasovni dovozni cesti pred kročnim kri?iščem voznik razvrsti na tisti prometni pas, po katerem bo lahko v kročnem prometu nadaljeval vožnjo brez nepotrebnih dodatnih menjav prometnih pasov. To stori na zadostni oddaljenosti od kri?i??a in tako, da ne ogrozi nikogar?nje varnosti.

Ko se voznik pribli?uje kri?i??u, mora prilagoditi hitrost, da lahko pred kri?iščem varno ustavi in spusti mimo vozila, ki imajo prednost pred njim. Med pribli?evanjem kri?i??u, zlasti v njegovi neposredni bli?ini, ne sme prehitevati drugih vozil.
Prednost je na uvozu na krožno kri?išče urejena s prometnimi znaki, s katerimi je odvzeta prednost vozilom, ki se vključujejo na kri?išče.

Pred uvozom na krožno kri?išče ni treba vklopiti smerne utripalke, saj je vozniku na voljo le ena smer.

Glede na oddaljenost izvoza, na katerem šeli zapustiti krožno kri?išče, se voznik razvrsti na ustrezen prometni pas kročnega voziš?a. Voznik, ki bo zapustil krožno vozišče na bli?njem izvozu, bo ostal na desnem (zunanjem) prometnem pasu, medtem ko zapelje voznik, ki namerava nadaljevati vožnjo do oddaljenej?ega izvoza, seveda šele potem, ko se je preprižal, da to lahko varno stori, na levi (notranji) prometni pas. ?e so na kročnem voziš?u trije prometni pasovi, je v takem primeru smotrno uporabiti srednjega, kajti povsem notranjega pasu zaradi večkratne menjave prometnih pasov na sorazmerno kratki razdalji, posebno ob gostej?em prometu, skorajda ni mogoče uporabiti. Naj spomnim, da je kljub splo?ni prepovedi menjave prometnih pasov na kri?i??u tak?na menjava na kročnem kri?i??u dovoljena. Res pa je, da to ni vedno mogoče. Ob zelo gostem prometu je menjava prometnega pasu na kročnem kri?i??u lahko zelo otežena, na majhnih kročnih kri?i??ih, ki jih je pri nas cela vrsta (mnoga med njimi imajo samo en prometni pas), pa je lahko tudi povsem nemogo?a. V takšnih primerih tudi zakon o varnosti cestnega prometa dovoljuje odstopanje od tega pravila.

Menjava prometnih pasov


Menjava prometnih pasov na kročnem kri?i??u je zaradi zmanjšane vzvratne preglednosti, ki je posledica krivine, in prehitevanja, ki se ga kljub splo?ni prepovedi prehitevanja na kri?i??u, ki velja tudi za krožno kri?išče, na večjih kročnih kri?i??ih lotevajo nekateri vozniki, lahko prav tvegan manever. Zato je nujno, da se voznik, preden zapelje na sosednji prometni pas, res dobro prepriža, da nima ob boku, v mrtvem kotu vzvratnega ogledala, drugega vozila. Poleg pogleda v vzvratno ogledalo je zelo priporo?ljiv tudi zasuk glave in pogled ob bok vozila. Posebno nevarno in zato tudi prepovedano je zapuščanje kročnega kri?i??a z notranjega prometnega pasu, torej pasu, ki ni skrajno desni, pri čemer mora voznik pre?kati zunanji prometni pas, po katerem vozijo druga vozila.

V kročnem prometu mora voziti voznik s hitrostjo primerno razmeram na kri?i??u. Hitrost mora prilagoditi vsem tistim okoli??inam, ki mu jih nalaga zakon (gostoti prometa, vremenskim razmeram, stanju vozila in voziš?a in tudi svojemu znanju vožnje) in ob tem upoštevati, da vozi v krogu in da na njegovo vozilo deluje sredobežna sila.

Nagnjenost navzven


Le malokateri voznik ve, da je vozišče kročnega kri?i??a nagnjeno navzven in da zaradi tega dopušča manj?e hitrosti, kot bi jih sicer glede na premer kroga. Na prvi pogled nenavadno, ko pa malo pomislimo, postane vsa stvar razumljiva. Zaradi odtekanja meteorne vode mora biti vozišče nagnjeno (pre?ni nagib ali pre?ni sklon). krožno vozišče je v povpre?ju nagnjeno 2,5 do 4 % (100 % = 45 kotnih stopinj) in ?e bi bilo nagnjeno navznoter (tako kot so sicer praviloma nagnjena voziš?a cest v krivinah), bi dvignjeni zunanji rob kročnega voziš?a na priključkih dovoznih in izvoznih cest oviral voznike in ogrožal varnost vožnje. To je posebno nevarno na večjih kročnih kri?i??ih (npr. ljubljansko krožno kri?išče na Toma?evem), kjer velik premer navidezno dovoljuje vožnjo z večjo hitrostjo. Zato je hitrost omejena s prometnimi znaki.

Ne vzvratno, temve? ?e en krog!


Ljubljansko krožno kri?išče, ki je bilo prvo tako veliko pri nas, ni ve? novost. Ker pa je razmeroma slabo oziroma pomanjkljivo ozNašeno, se mnogi na njem ne znajdejo prav dobro. Prenekateri voznik je ?e, ko je ugotovil, da je zgrešil šeleni izvoz, enostavno ustavil in zapeljal vzvratno. To je seveda napaka, ki se kaj lahko konča s hudimi posledicami. Zavedati se moramo, da je ustavljanje in ?e posebno vzvratna vožnja na kročnem kri?i??u kljub razmeroma nizkim hitrostim zelo nevarna in zato prepovedana. Seveda se dogaja in se bo ?e dogajalo, da bo voznik zapeljal mimo šelenega izvoza. V takem primeru nikakor ne sme ustaviti, ampak mora ?e enkrat zakročiti in krožno vozišče ga bo ponovno pripeljalo k pravemu izvozu.

Preden zapusti krožno kri?išče, se mora voznik na primerni razdalji pred šelenim izvozom razvrstiti na zunanji prometni pas, s katerega je mogoče varno zapustiti kri?išče. ?e tega zaradi kratke razdalje in gostega prometa ni mogoče varno napraviti, mora odpeljati ?e en krog.

Kročnih kri?i?? bo glede na njihove objektivne prednosti v primerjavi s klasi?nimi kri?i??i v prihodnje v Evropi in pri nas zagotovo ?e ve?. Ko bomo Slovenci spoznali, da so kročna kri?i??a v primerjavi s klasi?nimi namenjena umirjanju prometa in zagotavljanju varnosti njihovih uporabnikov, bo postala vožnja po takih kri?i??ih prav prijetna. Slovenska zNašilnost in svojevrsten paradoks je, da je na kri?i??ih, ki so namenjena umirjanju prometa, prav prevelika hitrost vzrok ?tevilnim prometnim nesrežam (o tem prižajo ?tevilni sledovi na otokih in drugih elementih teh kri?i??). Najverjetneje to ni posledica objektivnih dejavnikov, pa? pa napa?nega ravnanja voznikov, pri čemer ne gre toliko za zmotno, pa? pa za zavestno napa?no ravnanje.

Attached Images
File Type: jpg krozisce.jpg (50.8 KB, 12 pogledov)
__________________

hadei ni dosegljiv   Odgovori s Citatom
 

  Citroen Forum > Novice, Mediji, Promet, Tehnika, Akustika > Citroen v prometu

Zaznamek

Orodja Tem
Način Prikaza

Dovoljenja
Ne morete objaviljati novih tem
Ne morete odgovarjati na prispevke
Ne morete nalagati priponk
Ne morete urejati svojih prispevkov

BB koda - Vključeno
Smeški - Vključeno
[IMG] koda - Izključeno
HTML koda - Izključeno


Podobne Teme
Tema Avtor teme Forum Odg. Zadnje Sporočilo
Psihoaktivne snovi in vožnja motornih vozil hadei Citroen v prometu 22 10-02-12 09:22
Vožnja po AC in ... visar Blodnje in splošne razprave 9 19-09-11 22:28
Vožnja avtomatika gregor Citroen v prometu 6 10-01-09 02:43
Zaspanost in vožnja hadei Citroen v prometu 9 07-10-08 17:43
Vožnja in pavza, počivališča garac Citroen v prometu 4 16-09-08 09:40


Vsi časi so GMT +2. Ura je zdaj 08:42.


Powered by vBulletin® Version 3.8.7
Copyright ©2000 - 2024, vBulletin Solutions, Inc.
Copyright ©2000 - 2021- Citroen Forum