Goriški raid 2CV Čelo

[Lovro]

Pa je končno prišla na vrsto sobota s spomladanskim raidom.
Poleg Kubeda in jesenca, je to zame srečanje, ki ga ne smem zamuditi, sploh ker se tu lahko pol dneva vozim z žabo in v skladu z road bookom raziskujem kotičke Slovenije. To pa imam najraje.

Tokratni raid je v organizaciji goriške sekcije CKS potekal bo Goriških brdih, prelepi pokrajini, polni češenj, marelic in vinskih trt ter lepih starih hrastov.
Nekateri te kraje primerjajo s Toscano. Jaz tam še nisem bil in ne morem primerjat, ma mora biti res lepa tista Toscana, če je podobna Goriškim brdom.

Da spomnim - raid poteka tako, da dobiš roudbuk z navodili, kako najti različne turistične točke, kjer te čakajo organizatorjeve ekipe. Tam lahko kaj dobrega prigrizneš ali popiješ, zraven pa dobiš vprašalnik, katerega rešiš tako, da si tam ogledaš okolico in najdeš odgovore. Včasih pa te na teh točkah, namesto z vprašalnikom, presenetijo tudi s kako spretnostno nalogo, ki jo moraš opraviti.
Večinoma čas ni pomemben, temveč je pomembno pravilno število kilometrov in čim več pravilnih odgovorov ter spretnost pri ostalih nalogah.
Ker lahko raid traja nekaj ur, si vmes deležen tudi kosila z daljšim odmorom za počitek. Zvečer vedno sledi podelitev nagrad trem najboljšim in nato žurka, velikokrat z bendom, ki špila v živo.

Dan prej sem lepo, obredno in z guštom, preveril nivo olja v motorju, peljal žabo tankat in zložil vso svojo kramo v njen prtljažnik.
V soboto pa vruuuum v Novo Gorico. Ker sem bil pozen, se se odpeljal kar po avtocesti, čeprav imam za pot na taka srečanja raje lokalne ceste. Nič hudega, žaba je v osnovi potovalni avto za dolge razdalje in je tudi vožnja po avtocesti gušt.

Ko sem se pripeljal do zbirne točke na goriški železniški postaji, sem že od daleč zagledal možakarja v fluorescentnemu telovniku, ki mi je mahal in nekaj sekund vožnje kasneje, dodelil še parkirno mesto.

Z nasmeškom dobrodošlice mi je pokazal pot do recepcije, kjer sem se prijavil na raid.
Goricjoti, kot Goricjoti, brez nasmeha in vpitja: "o lej ga, si prišel, dobrodošel, kaj boš spil", pri njih ne gre.
V vrečki s turističnimi vodniki in nalepko, katere se vedno razveselim, je bil tudi res natančno in pregledno izdelan roudbuk.
Pa lep lonček sem tam kupil in ga takoj razkužil z žganicami, ki so jih ponujali veseli goricjoti.

Po nekaj minutah hecov in raznih debat z ekipo, sem se umaknil v bližnjo kavarno, naročil eno malo kofe in počasi, v miru, vnesel nekaj pomožnih opomb v roudbuk. Ta je bil res odlično napisan, da sem z lahkoto navigiral sam, brez sovoznika. Perfektno narejeno, pravzaprav tako perfektno, da ga celo še sedaj uporabljam kot pomoč pri pisanju tega članka in mi ni treba brskati po internetu za dodatne informacije.