Žarometi prihodnosti

[deyo]

Adijo zasen?ene luči
Avtomobilski ?arometi prihodnosti


Vidljivost iz avtomobila je eden od ključnih elementov aktivne varnosti. Ponoči in v slabih svetlobnih razmerah vozniku pri tem pomagajo ?arometi ? ti bodo v prihodnje osvetlili samo tisto, kar voznik potrebuje za vožnjo, ne pa tudi vsega ostalega, kar bi vozniku odvrnilo pozornost od vožnje.


Ko so leta 2003 na trg prišli prvi aktivni ?arometi, so z dinami?nim snopom luči skoraj podvojili vidno polje voznika v ovinku. Zdaj je v nekaterih avtomobilih ?e mogoče dobiti "pametne" aktivne ?aromete, ki svetijo v odvisnosti od cestne topografije, hitrosti in vremenskih razmer. ?arometi prihodnosti bodo stopili ?e korak dlje; svoj snop ? jakost, obliko, dol?ino ? bodo prilagajali ne samo cesti, vremenu in hitrosti, ampak tudi prometu oziroma prometnim razmeram. ?arometi prihodnosti, sestavljeni iz svetlobnih tipal, programske opreme za prepoznavanje objektov in najsodobnej?e tehnike luči bodo zato veljali za elektronski voznički pripomoček kot eden od elementov aktivne varnosti.


nič ve? zasenženih luči

Najbli?je serijski izdelavi so ?arometi s prilagodljivim mejnikom med temo in svetlobo. Pri slednjem gre za izraz HDG (Heil-Dunkel-Grenze), ki ozNašuje samodejno prilagajanje dol?ine snopa žarometov, tako da ti osvetlujejo kar najve? ceste pred avtom. Pri tem bo elektronika prilagajala dol?ino snopa glede na avtomobile pred njim ? nasproti voze?e ali voze?e v isti smeri. dolžina snopa tako ne bo omejena na približno 65 metrov, kolikor dale? se?e snop zasenženih luči, ampak bo ob ustreznih razmerah segala tudi 100 ali ve? metrov dale? ? dokler snop luči znova ne naleti na spredaj voze?e vozilo in prilagodi svojo dol?ino.


Srce takšnega sistema je kombinacija posebne kamere in programske opreme, ki bo prepoznavala objekte oziroma ovire na posneti sliki ? ko bo elektronika zaznala spredaj voze? avto, bo prek projekcijskega modula, ki je nameščen med ?arnico in projekcijsko le?o, prilagodila dol?ino snopa. Projekcijski modul upravlja poseben elektromotor, ki modul v milisekundi postavi v enega od prednastavljenih polo?ajev in v hipu skraj?a svetlobni snop.


Na ta Našin bo v prihodnosti odpadlo dosedanje ločevanje luči na zasen?ene in dolge. Voznik bo imela ves čas pri?gane le ene luči ? dolge ?, ki jih bo elektronika ob prihajajočem vozilu pred nami ustrezno skrajžala oziroma prilagodila.


Osvetljene ovire

Povsem nasprotno kot pri prilagodljivih dolgih lučeh deluje sistem markirnih luči. Pri markirnih lučeh gre namreč za tehnologijo, ki dodatno osvetljuje ljudi in druge ovire na cesti pred vozilom. Za prepoznavanje in ločevanje ovire pred avtom znova skrbi sistem kamere, programske opreme in projekcijskega modula; ob prepoznavi osebe, ki hodi ob robu ceste, jo snop ?arometa dodatno osvetli. Voznik tako osebo opazi pravočasno, pa ?e pozoren je nanjo bolj kot bi bil sicer, saj je osvetljena močneje, kot ostale stvari na cesti.



Zmogljive kamere namesto oči

Kamere so ?e nekaj časa pomemben sestavni del naprav za aktivno varnost ? kamere uporabljajo sistemi za opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu ali sistemi za no?no vidljivost (night vision). A v teh primerih gre za specializirane kamere, ki znajo le eno nalogo. V prihodnje bodo kamere opravljale ve? nalog za različne sisteme hkrati; recimo za zapustitev voznega pasu, prepoznavanje prometnih znakov ali prilagajanje dol?ine snopa žarometov. ?e zlasti u?inkovite bodo tak?ne kamere takrat, ko bodo sliko nadgradile s podatki iz drugih tipal, recimo z radarji kratkega ali dolgega dosega, pri čemer bo lahko nastal zelo u?inkovit in natan?en sistem za samodejno vožnjo v koloni.



Ve? luči, ve? oblike

LED luči (svetlobne diode) so pri novih avtomobilih ?e dokaj pogoste ? a razen zelo redkih izjem jih pri zunanji osvetlitvi lahko vidimo le v zadnjih, ?e zlasti zavornih lučeh. Razvoj na tem področju ?e za bli?njo prihodnost obljublja LED luči tudi v ?arometih. LED luči imajo namreč zelo dolgo ?ivljenjsko dobo (do 10.000 ur), zelo redko se okvarijo, zelo hitro se pri?gejo, so manj?e in lažje ter porabijo do 80 odstotkov manj energije kot običajne halogenske ali ksenonske luči.

Pred časom so LED zaradi manj?e svetilnosti uporabljali le za zadnje oziroma zavorne luči, najnovej?a generacija pa ?e zagotavlja dovolj svetilnosti tudi za ?aromete. Tako najnovej?e LED luči ?e dosegajo barvno temperaturo 5500 kelvinov, kar je ?e zelo blizu temperaturi dnevne svetlobe (6000 kelvinov) ? sedanje ksenonske luči dosegajo barvno temperaturo 4000 kelvinov.


Za ?aromete je pomembna tudi druga prednost LED luči, hitra odzivnost. Zaradi tega bodo lahko v prihodnosti za obe vrsti luči, zasen?ene in dolge, uporabili le en vir svetlobe oziroma en sklop LED ?arnic.

LED ?arometi bodo imeli v prihodnosti velik vpliv tudi na obliko avtomobila, saj klasična oblika žarometov s parabolami in le?ami ne bo ve? potrebna. Avtomobilski izdelovalci bodo lahko tako z moduli različnih oblik in velikosti drugače oblikovali svoje avtomobile: uniformiranosti, ki jo zdaj zagotavlja klasična zasnova z dvema ?arometoma, ne bo ve? in vsak avto bo lahko imel povsem samosvoje luči.